Politika ne more preprečiti dejstva, da prihaja sezona špargljev.

Nejca Gazvode ne poznamo le po filmskem ustvarjanju – do zdaj je posnel dva celovečerna filmaIzlet (2011) in Dvojino (2012) ter sodeloval pri mnogih drugih – ampak tudi kot pisatelja, ki je pisateljsko pot začel nenavadno zgodaj; pri devetnajstih je izdal zbirko kratkih zgodb Vevericam nič ne uide, sledili pa so trije romani in še ena zbirka kratkih zgodb. Povod za intervju z režiserjem in pisateljem Nejcem Gazvodo je prihajajoča premiera predstave Menjava straže, za katero je sam napisal besedilo in jo tudi režiral. 

 

Film in gledališče, dva različna medija; ali že samo pisanje za gledališče, torej pisanje drame, ki konec koncev velja tudi za literarno zvrst, poteka drugače kot pisanje scenarija, ki takšnega statusa nima?

Medij moraš imeti v glavi, to zagotovo. Predvsem moji liki bi lahko prestopali tudi v film, situacije ne, ker te so seveda gledališke. Drama ima drugačen status kot scenarij ravno zaradi gledališča, tako kot scenarij zaradi filma – drame se interpretirajo večkrat, nekatere skozi stoletja, celo skozi tisočletja. Film je star dobrih sto let. Kdo ve, o čem bodo naši zanamci pisali eseje na maturi. O Hitrih in drznih najbrž ne, pa saj jih tudi o kakšnih instant veseloigrah že danes ne. Ne postavljam pa nikakršnih vrednostih sodb o eni in drugi umetnosti, ker to nima smisla. Vem, za kaj ustvarjam, temu se prilagodim glede določenih stvari, ampak to, o čemer govorim, lahko biva v vsakem od teh svetov. Samo preobleči se mora prej.

Vaše ustvarjanje se giblje med literaturo, filmom, gledališčem; k vsakemu izmed teh področij tudi pristopate na različne načine, čeprav vedno z razpoznavno tematiko intimnih zgodb, prav pri vaši literaturi pa je opaziti največ nerealnih, celo komično-fantastičnih momentov. Ali papir prenese več kot filmski trak in oder?

Počasi lezem spet nazaj. Menjava straže ima kar nekaj teh elementov. Predvsem pa je čista in bistvena, kar je cilj, ki me vse bolj preganja, ko ga lovim. V vseh medijih. Ampak v filmu je to najtežje poskusiti, pri nas še posebej.