Poezija gre z golimi rokami proti vsemu.

Do Miklavža Komelja, umetnostnega zgodovinarja, pesnika, esejista, publicista in še kaj, te dni ni ravno preprosto priti, saj dneve preživlja v Nuku, kjer je zakopan v literarno zapuščino Jureta Detele. Pripravlja namreč knjigo o njem.

 

 

V uvodu pravite, da 'nujnost poezije' ni v tem, da ji je treba priznati neko vlogo v svetu, ampak v tem, da je treba svet v temeljih spremeniti. Gre vam torej za nekakšno revolucijo, pri kateri poeziji namenjate pomembno vlogo.

Stavek, ki ste ga citirali, se seveda sklicuje na veličastno pesem ­Internacionala. Poezije ne razumem samo kot pisanje verzov. Všeč mi je Lacanova definicija iz seminarja o psihozah: poezija se pojavi kot zavzetje nove vrste simbolnega razmerja do sveta. In v tem je njena vloga resnično lahko revolucionarna. Tu se res lahko zamenjajo 'temelji'. Ko sem pisal knjigo Modra obleka, ki je avgusta izšla pri založbi ZAK, sem prav to fizično občutil. Nočem rožljanja z revolucionarno retoriko, danes je takega površnega rožljanja preveč in v resnici ničesar ne spreminja. Ko govorimo o revoluciji, se moramo vedno vprašati, kakšna revolucija, čigava revolucija. Kajti navsezadnje je tudi kapitalistični sistem po definiciji ena sama permanentna revolucija, nenehno revolucioniranje produkcijskih sredstev – ki bo, če bo še naprej povezano z zasebnim dobičkom, svet ne samo do nespoznavnosti spremenilo, ampak tudi uničilo … Proti temu se je seveda treba boriti. Ne mislim, da lahko politične probleme rešujemo s pisanjem pesmi – vem pa, da ima poezija lahko pomembno vlogo v spreminjanju človeške subjektivnosti – čeprav pri njej še zdaleč ne gre samo za to. Majakovski je besedo imenoval vojskovodjo človeških sil. Jaz sicer nisem ljubitelj vojaške terminologije, čeprav sem opazil, da nekateri mislijo, da sem, kar je pravzaprav zelo smešno. Resnična revolucio-narnost poezije se ne dogaja na ravni ilustriranja političnih stališč, na ravni deklariranih intenc, v politični instrumentalizaciji …

 

Več na povezavi: http://www.delo.si/kultura/knjizevni-listi/miklavz-komelj-poezija-gre-z-golimi-rokami-proti-vsemu.html