Opis

Spomini Vinka Lenarčiča so spomini, v katerih je Plečnikov najljubši učenec v času, ko je bil mojster izgnan iz javnosti in so ga zatajili tudi taki, ki so se kasneje z njim postavljali, napovedal: »Plečnikova smrt, njegov pogreb, je prvo razodetje Plečnika, drugo zemeljsko še pride – ker ni mogoče, da prerok umrje.« So osebno videnje človeka, ki je bil dolga leta v neposredni mojstrovi bližini, ki je od začetka slutil pravi, globlji smisel Plečnikovega prizadevanja, in ki mu je bilo dano sodelovati pri najintimnejših ustvarjalnih vzgibih vélikega arhitekta. Mnenji pisatelja in kritika o spominih Vinka Lenarčiča: »... čist in svež izvirek, kjer se ustaviš in se oddahneš... skoraj svojevrstno duhovno branje...« (Alojz Rebula v Družini leta 1994) »Vsi, ki jim kaj pomeni domoznanstvo in s tem povezani spomini, bi to knjigo preprosto morali prebrati. ... Šele [z njo] mi je končno postalo jasno, zakaj Rode meni, da bi moral biti slovenski svetnik predvsem Plečnik.« (Mihael Bregant v Mladini leta 1999)