Opis

Obdobje na prelomu 18. in 19. stoletja nacionalne identitete ni poznalo. Identiteta prebivalstva je bila še globoko v 19. stoletje največ deželna, med kmečkim prebivalstvom pa celo povsem lokalno obarvana. Spodnještajerski Slovan je sicer vedel, da ni Nemec, toda občutka povezanosti s koroškimi ali kranjskimi Slovani ni čutil. Na drugi strani je bil spodnještajerski meščan (ne glede na izvor) v prvi vrsti Štajerc in lokalpatriot in je (brez kakršnekoli nacionalne identitete) govoril po vsakdanji potrebi nemško in slovensko. Tradicionalna deželna pripadnost (in občutek pripadnosti določenemu jeziku) sta že relativno zgodaj spodbudila znanstveno- raziskovalno vnemo intelektualcev, da se deželni »domači « jeziki (in prebivalstvo, ki jih je govorilo) klasificirajo in postavijo na nove (znanstvene) temelje (sprva na Kranjskem). Ne glede na problem standardizacije jezika so številna dela, ki so temeljila na »najnovejših znanstvenih dognanjih«, hitro pripeljala do ugotovitve sorodnosti kranjskega slovanskega dialekta s koroškim in štajerskim. Perspektiva se je iz (južno)slovanskega okvira počasi ožila na slovanske dialekte v Notranji Avstriji.