Slovenske bajeslovne in pripovedne podobe

Izposodi si

Opis

Jože Karlovšek (1900–1963) je bil po izobrazbi gradbeni tehnik, poklicno pa je deloval kot projektant in učitelj na gradbeni šoli v Ljubljani. Bolj kot po svojih tehničnih dosežkih je poznan po svojih raziskavah ljudske kulture in njenega poustvarjanja. Izdal je knjige Slovenska hiša, Slovenski ornament in Slovenski domovi, v rokopisu pa je ostala njegova zadnja knjiga Slovenske bajeslovne in pripovedne podobe iz leta 1959. Karlovšek je raziskoval ljudski ornament in njegove izvore, ki jih je iskal v širšem evropskem in vzhodnem prostoru. Ornamentika ga je kasneje spodbudila, da se je začel zanimati tudi za slovensko in slovansko bajeslovno izročilo in mitologijo. Poleg samega raziskovanja izvora bajeslovnega sveta pa ga je ta zanimivi svet spodbudil tudi v upodabljanje bajeslovnih bitij, kar je počel z romantičnim zanosom. V knjigi je predstavil slovanska božanstva, kot so Dažbog, Perun, Svarog, Svarožič, Radegost, Svetovit, Triglav, Veles, Mokoša, Morana, Jarilo, Kresnik, Vesna, Lada, Dodole, Kurent, Kresnice in še mnoga druga bajeslovna bitja iz slovenske folklore, kot so vile, rojenice, škrati, hišna kača ali povodni mož. Bralcem je poskušal predstaviti širšo rekonstrukcijo slovanske mitologije s kozmološkimi povedkami, umetniški duh v njem pa je skladal tudi nove mitološke stihe. Navdih za upodabljanje bajeslovnega sveta Slovanov je Karlovšek dobil pri Vesnanih in njihovem programu, ki mu je sledil. Pomembno pa je poudariti, da je Jože Karlovšek tako v besedi kot podobi v svojem času oral ledino. Zaradi pomanjkanja virov in zgledov se je oziral tudi čez mejo k drugim Slovanom.

Mnenja uporabnikov

Ni mnenj

Vaše mnenje

Ocena