Slovenske bajeslovne in pripovedne podobe

Opis

Jože Karlovšek (1900–1963) je bil po izobrazbi gradbeni tehnik, poklicno pa je deloval kot projektant in učitelj na gradbeni šoli v Ljubljani. Bolj kot po svojih tehničnih dosežkih je poznan po svojih raziskavah ljudske kulture in njenega poustvarjanja. Izdal je knjige Slovenska hiša, Slovenski ornament in Slovenski domovi, v rokopisu pa je ostala njegova zadnja knjiga Slovenske bajeslovne in pripovedne podobe iz leta 1959. Karlovšek je raziskoval ljudski ornament in njegove izvore, ki jih je iskal v širšem evropskem in vzhodnem prostoru. Ornamentika ga je kasneje spodbudila, da se je začel zanimati tudi za slovensko in slovansko bajeslovno izročilo in mitologijo. Poleg samega raziskovanja izvora bajeslovnega sveta pa ga je ta zanimivi svet spodbudil tudi v upodabljanje bajeslovnih bitij, kar je počel z romantičnim zanosom. V knjigi je predstavil slovanska božanstva, kot so Dažbog, Perun, Svarog, Svarožič, Radegost, Svetovit, Triglav, Veles, Mokoša, Morana, Jarilo, Kresnik, Vesna, Lada, Dodole, Kurent, Kresnice in še mnoga druga bajeslovna bitja iz slovenske folklore, kot so vile, rojenice, škrati, hišna kača ali povodni mož. Bralcem je poskušal predstaviti širšo rekonstrukcijo slovanske mitologije s kozmološkimi povedkami, umetniški duh v njem pa je skladal tudi nove mitološke stihe. Pričujoča knjiga je pri nas prva ilustrirana knjiga o slovenski mitologiji. Jožetu Karlovšku je za načrtovano izdajo leta 1959 predgovor napisal etnolog Niko Kuret (1906-1995), prva tri uvodna poglavja pa literarni zgodovinar Ivan Grafenauer (1880-1964). Knjigo je po več kot pol stoletja izdalo Društvo Slovenski staroverci s strokovnima komentarjema etnologinje Monike Kropej Telban in umetnostnega zgodovinarja Boštjana Kenda.