Opis

Roberto Esposito prihaja iz Neaplja in je rojen po drugi svetovni vojni, ki je njegovo mesto opustošila z neizmerno revščino in velikimi žrtvami. Svoj filozofski opus začne graditi sredi 70. let prejšnjega stoletja, skupaj s sopotniki in sopotnicami (Antonio Negri, Paolo Virno, Rossana Rossanda, Maurizio Lazzarato, Giorgio Agamben idr.) pa se začne uveljavljati predvsem po letu 2000, ko njihovi teoretski koncepti razpirajo lucidne premisleke o simptomatiki pozne faze kapitalizma. Knjiga Communitas: izvor in usoda skupnosti (Einaudi, 1998, 2006) je Roberta Esposita umestila na mednarodni filozofski zemljevid zaradi izvirnega mišljenja skupnosti, filozofskega interesa, ki ga kasneje razvija in rekonfigurira med drugim v delih Immunitas: zaščita in negacija življenja (2002, slovenski prevod 2014) in Bíos: biopolitika in filozofija (2004, slovenski prevod 2015). Esposito ne misli pojma communitas kot lastnino in niti ne kot posest, ampak kot nekaj, kar je odtegnjeno sebstvu: kot manko. Da bi konkretiziral svoj koncept, Esposito mišljenje skupnosti, skupnega, izpelje iz latinske besede communitas, sestavljene iz besed cum (skupaj, z) in munus (breme, dolžnost): munus, ki si ga deli communitas, je torej dolg, zaobljuba, dar, primanjkljaj in dolžnost. Esposito izpelje svojo konceptualizacijo skupnosti predvsem v teoretskih disputih s Hobbesom, Rousseaujem, Kantom, Heideggrom in Bataillem, pri tem pa je (podobno kot drugi pripadniki t. i. italijanske radikalne politične teorije) nadaljevalec Foucaultovega koncepta biopolitike in eden njegovih najvidnejših sodobnih filozofskih dedičev. (Amelia Kraigher)