Opis

Sicer pravijo, da se Slovenci neradi pogovarjamo, a v tej knjigi so zbrane zgodbe mnogih, ki so predolgo molčali. Knjiga je razdeljena na tri sklope: babice, hčerke in vnukinje. Milena Miklavčič je zgolj zapisovalk njihovih izpovedi, ki pričajo, da imamo Slovenci- kljub življenju v 21. stoletju- do intime v medsebojnih odnosih še zmeraj zelo konservativen odnos. Sama je doživela marsikaj tako v otroštvu, kot odrasli dobi in je razvila zdravo objektivnost in globoko sočutnost v odnosu do sočloveka. To ji je omogočilo, da je poslušala in slišala pripovedi ljudi, in le kot taki so ji lahko zaupali. Nekatere zgodbe so resnično krute, saj pripovedujejo o nasilju, spolnih zlorabah otrok in odraslih, o zatiranju slabotnejših, pa naj so bili to ženske, otroci ali moški. Marsikdo bo ob prebiranju teh življenjskih zgodb podoživljal lastna doživetja iz otroštva in mu bo pomagalo, da jih bo laže prebolel, ali pa bo bolje razumel, zakaj so nekateri ljudje takšni, kakršni so. Do sedaj se je slabo pometalo pod preprogo, če hočemo živeti polno in sproščeno, pa je treba te stvari dojeti, priznati in preboleti. Zgodbe so polne ''vzorcev'', ki jih – ker se tako neradi pogovarjamo med seboj- prenašamo iz ene generacije v drugo.