Plavam, ko me gledaš

izbrane pesmi

Izposodi si

Opis

Dragan Jovanović Danilov (1960) je eden najvidnejših avtorjev sodobne srbske literature, ki ga cenijo tako literarni kritiki kot bralci. V svoji poeziji daje govoriti različnim svetovom, ki mu jih na neki nenavaden način uspeva prepletati, da delujejo kot skoraj hierarhično urejena celota. Ko pesni, se postavlja v vlogo posrednika med svetom, v katerem živi(mo), in tistim, v katerem sanja(mo), med vidnim in skritim, med tem, kar nam je blizu in kar smo mi sami, in onim, kar nas neskončno presega. V vrtinčenju med zemljo in nebom, med besedami, zraščenimi s pesnikovim in našim tu in zdaj, ter neznano onkrajsvetno prihodnostjo, zaznamo nekaj, kar bi lahko imenovali nepredvidljivost. Danilov sugestivno slika obilje narave, zgodovine, človeškega, Božjega, obilje tega, kar je videl, slišal, doživel ali sanjal – tako kaos spreminja v navidezni red. Kar nam daje v branje, je poezija pomnoženih podob in glasov, ki se križajo, da bi se enkrat skladno zlili, drugič pa si nasprotovali, da bi bodisi zasijali v svetlobi ali se potopili v temo. Bralec je znova in znova priča njegovi nebrzdani govorici, besede mu pljuskajo v obraz kot valovi. Pesnik hoče, da bi se bralec v njih utopil kot na odprtem morju ali da bi omamljen od njih omahnil. Ne preslišimo pesnikove želje: »Moj ideal je, da bralec požira tekst, tako kot ljubimci požirajo besede iz ljubljenih ust.« Po mnenju prevajalke in avtorice spremne besede Mateje Komel Snoj gre za poezijo, »ki jo lahko beremo tudi z zaprtimi očmi«.

Mnenja uporabnikov

Ni mnenj

Vaše mnenje

Ocena