Poetika mita

Opis

Mojsijevič Meletinski (1918–2005) je bil po izobrazbi germanist, svoje življenje je posvetil proučevanju folklore, a daleč najodmevnejša so njegova razmišljanja o prepletu mita in literature, ki jih je leta 1976 dopolnil s poglobljenim razmislekom o poetoloških značilnostih mita. Meletinski je živel in deloval v Sovjetski zvezi, v času družbenega eksperimenta, za katerega je bila značilna – kot ugotavlja sam – mitska logika. Vpet v sovjetsko mitologijo je vseskozi ostal zvest načelu, da se znanstvena misel ne sme pustiti zapeljati vplivu ideologije, temveč mora neodvisno od nje temeljiti na empirično preverljivih dejstvih in racionalno argumentirani razlagi. Čeprav je bil v raziskovanju odmaknjen od sočasnih kulturnih pojavov, so njegovi izsledki ponudili pot za razumevanje sedanjosti. Predan proučevanju folklore je odkrival ponovljive mentalne strukture, ki se prenašajo iz roda v rod vse do današnjih dni. Zavzeto zbiranje, proučevanje in primerjanje folklornega gradiva, ki je preraslo v interpretacije klasične literature, je pripeljalo k teoretskim posplošitvam. Nastala je Poetika mita in z njo tehtna študija, ki bralcu ponuja ne le vpogled v strukturne značilnosti mita in literarnih oblik v prvinski družbi, temveč razkriva, kdaj, kako in zakaj prihaja do prepleta zgodovinske in mitske logike. Za znanstveno pot Meletinskega je značilno druženje primerjalno-zgodovinske in strukturalistične metode, ki se z leti utrdi v monografsko zasnovanih razpravah s področja folkloristike (‘Edda’ in zgodnje oblike epa). Spoznanjem o genezi in razvojnih zakonitostih prvotnih umetnostnih oblik (Uvod v zgodovinsko poetiko epa in romana) se pridružijo raziskave o vplivu folklornih žanrov na nastanek in razvoj poznejših umetnostnih tvorb (Zgodovinska poetika novele). Strukturno-semiotska analiza folklornega gradiva se vse pogosteje prepleta z razmislekom o zakonitostih v prehajanju sižejskih shem iz enega kulturno-zgodovinskega obdobja v drugega. Meletinski se v zrelem obdobju ustvarjanja posveča vse bolj literaturi in prične raziskovati dinamiko mitske semantike in folklornih arhetipov v ruski klasiki devetnajstega stoletja (Transformacije arhetipov v ruski klasični literaturi /Kozmos in Kaos, junak in antijunak/). V razpravah o Dostojevskem in Puškinu razkriva univerzalna arhetipska razmerja mitsko-folklornega izvora in si zastavlja vprašanje o njihovem nastanku in funkcijah. Raziskave, ki uveljavijo Meletinskega kot enega vodilnih proučevalcev mita, folklore in literature, ne ponujajo le odgovora, katere arhaične mentalne predstave so se prenašale iz roda v rod, temveč razkrivajo tudi vzroke, zakaj se določena arhetipska razmerja utrdijo kot stalnica kulturnega razvoja. Jeleazar