Vojne zgodbe

Opis

Vojni rok v JLA sem leta 1985 star 24 let doslužil v karavli Holmec na Koroškem, na braniku takratne domovine Jugoslavije. Lučaj stran od karavle je stal mejni prehod Holmec, vojaki smo tja dol hodili po pošto, z miličniki in cariniki smo se dobro razumeli. Leta 1991 pa se je lučaj spremenil v streljaj. Med JLA ter milico in TO je izbruhnil srdit spopad, ki je terjal mrtve in hudo ranjene na obeh straneh. V pičlih šestih letih se je mir spremenil v vojno. In ta se je potem razširila kot požar ... Ko sem bil otrok, sem štekal vojno. Stvari so bile preproste, vedel sem za koga navijati. Na koncu so vedno zmagali naši. Ker so imeli prav. Danes stvari niso več tako preproste. Navijanje za narod, državo, ideologijo, nogometni klub, vojsko, edino in zveličavno resnico ni več tako samoumevno početje. Enkrat sem se s tem že opekel. Zato navijam za vse luzerje, ki jih je zgodovina prežvečila in izpljunila, za nedolžne žrtve, pobite, poklane, zmrcvarjene in zmetane v masovne grobnice, za posiljene ženske in izgubljene otroke. In navijam za Tonija Mrlaka ... Še posebej pa navijam za tiste, ki so se vsem generalom, gospodarjem vojn in superiorni vojaški sili uprli, pa čeprav nimajo nobenih možnosti za zmago. To so moji junaki. In junaki mojih stripov. Zoran Smiljanić