Prepovedana ljubezen

Opis

Knjiga Prepovedana ljubezen nadaljuje niz objav v zbirki Dialog z antiko in s prvim slovenskim prevodom Senekove Fedre in novim prevodom Evripidovega Hipolita vzpostavlja dialog z antiko na več ravneh: pri samem Evripidu, saj je avtor napisal več različic Hipolita; med grško in rimsko antiko, saj je Seneka napisal Fedro po vzoru Evripidove drame in mit umestil v svoj čas in prostor. Knjiga vzpostavlja dialog tudi s sodobnim bralcem, ki ga poziva k razmišljanju o ljubezni zunaj okvirov lastne kulture, navad in časa. Hipolit in Fedra dramatizirata tragičnost ženske zahteve po ljubezni in seksualnosti, ki po antičnih prepričanjih prestopa meje navad, zakonov in narave. Zato nam knjiga prinaša tudi niz ženskomrzniških sporočil, ki so ključni za razumevanje antičnih dram. Ženska nima pravice ljubiti ne biti ljubljena, ker je ženska zahteva po ljubezni tragična in pogubna sama po sebi. Ženske so spolni objekt in si ne smejo svobodno izbrati partnerja, ker ne vedo, kaj je prav in kaj ne. Ker ženske ne razumejo, kaj je prava ljubezen, je njihova ljubezen v izhodišču pošastna, razen če se, kot denimo Alkestida, iz ljubezni žrtvujejo v korist moških. Sicer nam tragedije sporočajo, da so ženske last moških, ki jih lahko ugrabijo, posilijo, spolno zasužnjijo ali zavržejo ter si vzamejo drugo žensko ali dečka. Ženske nimajo izbire v življenju niti v ljubezni, saj je edina ženska izbira zgolj izbira oblike samomora, kot nam v obeh dramah pokaže glavna junakinja Fajdra oz. Fedra. Dobra ženska namreč ne obstaja, saj je dobra ženska zgolj mrtva ženska.