Po romarskih stopinjah naših prednikov

Opis

Avtorica je za knjižno izdajo pripravila izbor zapisov, ki so pod skupnim imenom Marijine božje poti pri nas izhajali v tedniku Novi glas v obdobju 2013-2015. Božje poti, ki jih opisuje, so nekakšen odraz duše slovenskega, zlasti primorskega človeka, ki je Materi Božji posvetil nič koliko cerkva, od katerih je kar nekaj romarskih svetišč. »Naši predniki, beremo v uvodnem poglavju, so vedno radi romali. Romali so v bližnje in daljne kraje, najraje pa so obiskovali Marijina svetišča, ki že stoletja stojijo na naših tleh, Sveto Goro, Staro Goro, Brezje, Ptujsko Goro, Gospo Sveto, pa tudi druga, čeprav manjša in manj znana.« Ta svetišča, med katerimi so dobimo Mengore na Tolminskem, Porcinj nad Čedadom, Marijino Celje nad Kanalom, Rožo Skrivnostno v Krminu, Kostanjevica pri Gorici, Vitovlje, Mirenski Grad, Obršljan pri Komnu, Log pri Vipavi, Repentabor pri Trstu, se razprostirajo od Svetih Višarij mimo Soške in Nadiške doline, Vipavske in Krasa vse do morja, do Barbane in Strunjana, in so posejana na obeh straneh današnje državne meje, na ozemlju, kjer se stikajo različni narodi in različne kulture, ki so v stoletjih oblikovali zgodovino tega prostora. »Zdi se, beremo nadalje, da si Mati Božja za svoja romarska svetišča rada izbira kraje, kjer se srečujejo ljudstva različnih narodnosti in različnih kultur.« Pri opisu teh božjepotnih svetišč pa avtorica skrbno pospremi bralca skozi večstoletno zgodovinsko dogajanje z opisom krajev in njihove zgodovine, predvsem pa s skrbno dokumentiranim prikazom družbenega, kulturnega in verskega življenja ter likov vidnih kulturnih in verskih osebnosti, ki so na teh tleh skrbele za slovenskega človeka in njegovo narodno ter duhovno osveščenost in rast.