Opis

Potopisna pripoved Trinajsti mesec sledi ciklu enega leta, skozi katerega tečejo dnevi morskih nomadov, kot jih narekuje Mediteranska klima, politične razmere, osebni vzgibi in naključja. Čeprav se na prvi pogled zdi, da so zgodbe predstavljenih likov zgodbe uspeha in prestiža, pa skrben preplet etnografskih podatkov in literarizirane forme, ki osvetljuje čustvene stiske in radosti pobega kot tudi gola dejstva življenjskih poti predstavljenih likov, kritično usmeri pogled tudi na sodobno evropsko družbo, ki takšen pobeg proizvede, omogoča, idealizira in kritizira hkrati. Mestoma absurdne zgodbe popotnikov, ki s svojimi življenji ukrivijo popotništvo v obliko dolgotrajnejšega nomadskega življenja, se dotikajo prav vseh nas, akterjev hitrega, bežečega in izginjajočega časa. Povedano drugače, podobe, ki jih avtorica dr. Nataša Rogelja zarisuje, imajo namen bralca ustaviti, mu privoščiti čas tako za oddih kot za razmislek o ukradenem času, o trinajstem mesecu. »Včasih so barke lahko plule samo z vetrom, danes lahko plujejo proti njemu. Hiša je prodana, nova barka je splavljena, prva vožnja je najhujša. Helka in Marko plujeta proti močnemu vetru in počasi zapuščata Finsko. Počasi in vztrajno. Helko je strah. Helka ne zna jadrati. Ko je najhuje, srkne požirek Jaegermeistra. Za pogum.« »So long, zarukani kreteni!« je nekega aprilskega večera rezko odjeknilo po zalivu, nad katerega se je spuščala mehka oranžna svetloba. Bil je eden tistih nepomembnih torkovih večerov, ki ga rutina obveznosti in samoumevnost dogodkov kaj hitro pometeta v brezno pozabe. Bil pa je tudi eden tistih prelomnih trenutkov, ko se je gospod Jazpakargrem končno osvobodil lepljivega blata vsakdanjosti in bede malega človeka.«