Umor v centralnem komiteju

Opis

Madrid slabih pet let po Francovi smrti. Tranzicija je v polnem razmahu, sprejeta je bila ustava in obetajo se volitve. Sestane se Centralni komite Komunistične partije Španije, ki je skoraj pol stoletja delovala v ilegali, in domala naravnost iz zapora vkoraka legendarni generalni sekretar Fernando Garrido. A še preden se seja dobro začne, se mahoma ugasnejo luči in generalni sekretar je umorjen. Prostor je hermetično zaprt, vsi izhodi pod nadzorom, v notranjosti sto štirideset članov centralnega komiteja in eden od njih je morilec.Partija za razkritje skrivnosti najame zasebnega detektiva Pepeta Carvalha. »Sherlock Holmes je igral violino, jaz pa kuham,« pravi Carvalho, ki je strasten gurman, zato med politično-zgodovinskimi pričevanji, napetimi prizori in sarkastičnimi dialogi naletimo tudi na kak recept. Toda ekscentrični detektiv iz Barcelone nima dosti skupnega z uglajenimi, umirjenimi angleškimi kolegi: nosi pištolo, obračunava s pestmi, za zabavo zažiga knjige, za pomočnika in najboljšega prijatelja ima nekdanjega zapornika ter za dekle prostitutko.Na prvi pogled klasična detektivska zgodba bistveno presega žanrske okvire politično-zgodovinske kriminalke. Pronicljivo in zgoščeno pisanje avtorja, ki je bil – tako kot njegov detektiv – nekaj časa tudi sam član komunistične partije in zaradi tega v frankizmu hudo preganjan, je mogoče brati kot skrbno dokumentirano zgodovino komunizma ali kot posmehljiv in privoščljiv prikaz zdesetkane, zastarele, na propad obsojene partije. Zlasti pa pisatelj s cinično distanco izriše nekaj, kar je dandanes moč razumeti kot alegorijo čisto vsake politične opcije.