Kraški Narcis

Opis

Poetika te zbirke se navezuje na bistvene značilnosti Ostijeve pesniške govorice: gre za plodno sintezo lirske zgoščenosti in pripovednega loka, močnega ritma in svežih podob, ki ustvarjajo večpomensko pesniško sporočilo. Vendar pa se obenem zdi, kot da bi ob prestopu v drug in drugačen jezik Ostijev pesniški glas doživel določene spremembe v tonaliteti: pesmi zvenijo mehkeje, kot da bi mu slovenščina pomagala, da vzpostavi distanco do tragedije z vojno uničene bosanske domovine. Pesmi, ki uprizarjajo vojno, so še zmeraj polne bolečine, vendar je ta bolečina čista in presvetljena, izkristalizirana skozi prizmo drugega jezika, ki ga vojna ni razdejala. Obenem gre za jezik Srečka Kosovela, s katerim Osti v novih pesmih vzpostavlja intimen pesniški in eksistencialni dvogovor. Naslov zbirke – Kraški Narcis – je v tem smislu globoko pomenljiv. Osti opeva melanholično lepoto Krasa, kjer v zadnjih letih preživlja veliko časa. Podoba Narcisa pa izraža usodo pesnika, ki v ogledalu sveta zmeraj znova vidi svojo podobo, ter obenem zgodovino Ostijevega rodu: tako oče kot ded, oba Slovenca, sta se namreč imenovala – Narcis. Zato ni naključje, da nas je v tej zbirki Osti obdaril z nežnimi in pretresljivimi, pretresljivo nežnimi spomini na otroštvo.