Opis

Ni res – niti v času krize –, da je koristno zgolj to, kar ustvarja dobiček. V merkantilnih demokracijah obstajajo znanja, ki veljajo za »nekoristna«, pa se nazadnje izkažejo kot izjemno koristna. V tem sijajnem in izvirnem eseju nas Nuccio Ordine opozarja na koristnost nekoristnega in na nekoristnost koristnega. S pomočjo razmišljanj velikih filozofov (Platona, Aristotela, Čuang Cija, Pica della Mirandole, Montaigna, Bruna, Campanelle, Bacona, Kanta, Tocquevilla, Newmana, Poincaréja, Heideggerja, Batailla) in velikih piscev (Ovidija, Danteja, Petrarke, Boccaccia, Albertija, Ariosta, Mora, Shakespearja, Cervantesa, Miltona, Lessinga, Leopardija, Hugoja, Gautierja, Dickensa, Herzena, Baudelairja, Stevensona, Kakuza Okakure, Garcíe Lor-ce, Garcíe Márqueza, Ionesca, Calvina, Fosterja Wallacea) nam dokazuje, kako nam obsedenost s posedovanjem in kult koristnosti siromašita duha in s tem ne le ogrožata šole in univerze, umetnost in ustvarjalnost, marveč uničujeta tudi nekatere temeljne vrednote, kot so dignitas hominis, ljubezen in resnica. Abraham Flexner pa nas v svojem eseju, prvič prevedenem v slovenščino, opominja, da nas tudi znanosti učijo, kako koristna je lahko nekoristnost. Če bo Homo sapiens še naprej izločal brezinteresnost in nekoristno ter ubijal razkošja, ki jih ima za odvečna, je vprašanje, ali bo lahko človeštvo naredil bolj človeško.S predgovorom Borisa Pahorja.