Iskalci svobode

Brez naslovnice
Izposodi si

Opis

Sredi sedemdesetih let 20. stoletja so začeli alpinisti v Zahodni Evropi z enim očesom pogledovati proti vzhodu celine, proti Poljski. Od tam so prihajale vesti o nekih fantih, ki v Hindukušu plezajo nore stvari, nekatere celo pozimi. Bolj ko so se večali njihovi uspehi, bolj so naraščali njihovi apetiti po himalajskih vzponih. Zaradi tlačiteljskega komunističnega sistema in nerazvitega gospodarstva so živeli v težavnih razmerah, ki niso dopuščale prostih prehodov državne meje in nakupov alpinistične opreme v trgovinah, ker teh enostavno ni bilo. Zato so se morali znajti po svoje. Postali so mojstri improvizacije in iskanja lukenj v sistemu. Nekateri so postali mojstri tihotapljenja in tako razvili svoje preprodajalske sposobnosti, da so po padcu komunističnega režima postali uspešni izvozno-uvozni podjetniki. Zaradi težkih življenjskih razmer so precej zaostajali za zahodnoevropskimi alpinisti. Če so hoteli ujeti himalajski vlak, ki je že zdavnaj odpeljal, so morali pohiteti. Tu je na sceno stopil karizmatični vodja odprav Andrzej Zawada, ki je dojel, da bodo pobegli vlak ujeli in celo prehiteli le z dejanji, ki jih ni storil še noben drug pred njimi. Edina logična možnost, ki jim je preostala, so bili zimski vzponi na osemtisočake in pristopi po novih, prvenstvenih smereh. Začelo se je s prvim zimskim vzponom na Everest. Leszek Cichy in Krzysztof Wielicki sta 17. februarja 1980 dosegla vrh, to je bil obenem tudi prvi zimski vzpon na katerikoli osemtisočak. Alpinistična javnost je osupnila, vendar je bil to šele začetek. Imena, kot so Jerzy Kukuczka, Voytek Kurtyka, Wanda Rutkiewicz, Artur Hajzer in še mnogi druga, so postala sinonim za težke zimske in prvenstvene vzpone v Himalaji. Jerzy Kukuczka je drugi za Messnerjem osvojil himalajsko krono – vseh 14 osemtisočakov

Mnenja uporabnikov

Ni mnenj

Vaše mnenje

Ocena