Priklik večnosti

Opis

Pesmi v tej moji prvi zbirki se razvrščajo v kar precejšnjem delu mojega življenja: prvi del so nekatere pesmi iz vojaškega obdobja (1988–1989, V. P. 2284/3 Pula), ki je bilo notranje zelo intenziven čas od nesrečne zaljubljenosti do nesmisla zaprtosti mladega človeka v oljčnosiva oblačila in zidove kasarne. V ta čas spada tudi vse bolj očitno upanje v skorajšnje civilno življenje, ki je bilo z vsakim dnem bližje, in blagi vpliv skrivnostne narave največjega istrskega mesta in podeželske Istre, kamor se je topniška vojaška enota, ki sem ji pripadal, večkrat odpravila na strelske vaje. Po vrnitvi iz vojske je nastopilo dolgo neplodno obdobje v času študija slavistike na ljubljanski filozofski fakulteti, ko je nastala le redka prigodna pesem sem in tja, ki niti ni našla poti v to zbirko. Nov okvir za poetsko ustvarjanje, tokrat povsem drugačno, je ponudilo podjetje, v katerem sem začel delati leta 1998: IOLAR. Pesmi so začele nastajati spontano, povod za novo obliko pesnjenja pa so bili otroci, ki so se rojevali mojim sodelavcem, rojstni dnevi, odhodi v pokoj in drugi ključni trenutki ljudi, ki so po letu 2000 sestavljali kolektiv tega prevajalskega podjetja. Že od malih nog so me zanimali ljudje, zato so bili dogodki iz njihovega življenja odličen povod, da sem povezal poznavanje dejstev iz življenja sodelavcev s prvinskim veseljem do pesnjenja in ustvarjanja novih svetov prek rim in simbolike. V tretjem delu zbirke je še nekaj pesmi, posvečenih sovaščanom in najinim sorodnikom. Teh nisem napisal prav veliko, na levji delež pa čakajo še moja žena in otroci, ki jim je posvečena ta pesniška zbirka.