STRITARJEVA NAGRADA

Nagrado podeljuje Društvo slovenskih pisateljev obetavnim mlajšim literarnim kritikom (do vključno 35 leta) za izjemne dosežke na področju literarne kritike. Nagrada v obliki listine in denarne nagrade se podeljuje letno, in sicer od leta 1998. Od leta 2013 se podeljuje v okviru pesniškega festivala Pranger.

O imenu nagrade

Nagrada je poimenovana po Josipu Stritarju (6. 3. 1836–25. 11. 1923 ), ki je bil izrazito vsestranski ustvarjalec; pisal je poezijo, prozo in dramatiko, eseje in literarne kritike, pomemben pa je bil tudi kot urednik. Rodil se je pri Velikih Laščah ,v gimnaziji je bil sošolec ustvarjalcev skrivnega glasila Vaje (Vaclav Bril, Fran Erjavec, Simon Jenko, Valentin Mandelc, Valentin Zarnik in Ivan Tušek), prijateljeval je tudi s Franom Levstikom. Na Dunaju je študiral klasično filologijo ter se po študiju zaposlil kot gimnazijski učitelj klasičnih jezikov, nemščine, francoščine in lepopisa na Dunaju, kjer je ostal vse do upokojitve. Šele leta 1923 se je vrnil v Rogaško Slatino. Stritar se je z literarno kritiko začel ukvarjati kot sourednik zbirke Klasje in napisal uvodni esej k prvemu zvezku, v katerem so izšle Prešernove Poezije. Literarne kritike  in napotke v rubrikah Česa je posebno treba našim pesnikom, Kritična pisma in Literarni pogovori je nato objavljal v Slovenskem glasniku in Zvonu. S svojimi objavami je močno vplival tako na tedanje slovenske literarne nazore kot tudi na jezikovno in slogovno oblikovanje sodobnih slovenskih literarnokritiških zapisov.
Foto: Josip Stritar, 1868 (dLib)