Ob imenu našega kraja večina verjetno pomisli na nuklearko, morda na speedway, zna pa biti, da si o Krškem mislijo, da je le bizaren kraj nekje na obrobju države in ga ni vredno imeti v zavesti. Vendar sta Krško in njegova okolica imela v preteklosti kar nekaj na moč pomembnih vihranj in vrtinčenj (in ne nazadnje krvavitev), tako v prazgodovini, kot v rimskih časih, nadalje v obdobju kmečkih uporov, predvsem pa v času protestantske reformacije in katoliške protireformacije. Obletnice, še posebno tako okrogle in visoke, da je spredaj petica in ji sledita dve ničli, so dobrodošla priložnost za rehabilitacijo spomina. Tisti, ki jim je mar – in mar je nekaj javnim ustanovam, zavodom in še kakšni nevladni organizaciji – so oziroma smo se obhajanju 500. obletnice protestantizma konkretneje posvetili.

Kulturno-umetniško društvo Liber, društvo v javnem interesu, smo spomladi z mislijo na začetke slovenske književnosti, in tudi čarovniške procese, sejali in sadili, poleti obrezovali in gnojili, jesen pa je pač namenjena obiranju plodov in bahanju s pridelkom. V našem primeru s festivalom pod pokrivalom Tudi mi bi goreli. Vanj smo vključili produkcijo vseh sekcij – literarne, likovne in foto-video.

Program smo poglobili s predavanjem jezikoslovca in literarnega zgodovinarja dr. Kozma Ahačiča o jeziku v 16. stoletju in nastanku prve slovenske slovnice, delu Adama Bohoriča, našega rojaka. Vpogled v literarnozgodovinski kontekst Articae Horulae bo podan v najbolj avtentičnem prostoru – pred kuliso fresk protestantov v renesančni dvorani Mencingerjeve hiše, ki nam jo je Kulturni dom Krško prijazno dal na voljo.

Festival razširjamo z državno tematsko razstavo keramike, ki mu botruje naše tesno sodelovanje s krovno organizacijo, Društvom keramikov in lončarjev Slovenije. Pred časom smo z razpisom pozvali ustvarjalce v omenjenem mediju z vse Slovenije k likovnem razmišljanju na temo Tudi mi bi goreli. Strokovna komisija DKL v sestavi Ana Cajnko, Ines Kovačič in Ljubica Zgonec Zorko je na razstavo uvrstila 22 odličnih del, tri med njimi bo na odprtju odlikovala s posebnim priznanjem. Dogodek se bo glasbeno ozrl pet stoletij čez ramo, kar nam bo omogočila Eleonora Sobjeska z Rihenberga in Struge – poklicna interpretka kulturne dediščine Bojana Čibej.

Če bi kdo od nas nemara pred stoletji gorel na grmadi, je danes drugače, danes gori naša strast.

Pridite se pogret!