Literatura se, kot vedno, tudi tokrat trudi v poletnem času govoriti iz sence. Literatura kot (samo)pomoč pred vročino, če hočete. Več preberite v soparnem uvodu Urbana Vovka.

Nove pesmi objavljajo stari znanci, ki se že dlje časa niso oglasili, tu mislimo na Tomislava Vrečarja, potem pa sledijo stare in nove znanke Ana Svetel, Vesna Liponik in Andreja Štepec, obe objavljeni prvič. 

Prozo uvaja neumorni Vinko Möderndorfer, sledijo pa še Kristina Kočan, David Bedrač in prvič objavljeni Matjaž Zorec.

V intervjuju se v pogovoru s Tino Kozin predstavi pesnica Kristina Hočevar, ki je pred kratkim izdala svojo novo pesniško zbirko Naval. 

Branje v senci, kot je zdaj že v izročilu, odpira Carlos Pascual (v simultanem prevodu Mojce Medvedšek) s svojo drugo kroniko iz cikla saj ni res, pa je; tokrat govori o luni, razbiti čeljusti in jetniški celici. V nadaljevanju objavljamo značilni odlomek iz Sounesove biografije o Bukowskem, ki nosi pomenljiv podnaslov V objemu norega življenja. Kje drugje kot tam se znajdemo, če mislimo, da smo Bukowski. Prevedel je Tone Škerjanec.

V refleksiji pa se nam je oglasil Miha Mazzini s poskočnim premišljanjem O tesnobi in zanimivimi predlogi za nadaljnje branje.

Kritike se tokrat pišejo v velikem številu, in sicer: Ana Schnabl (o novem Jančarju), Diana Pungeršič (o poeziji Berte Boetu), Mojca Pišek (o »Zločinu« Mete Osredkar), Karmen Jordan (o dramah Simone Semenič), Žiga Rus (o Möderndorferjevem Koncu zgodbe), Klemen Kordež (o zadnji knjigi Barbare Korun), Rok Plavčak (o Robertsonovem Razsvetljenstvu), Tadej Meserko (o Rastku Močniku) in Matej Bogataj (o Osojnikovi knjigi Symposia).

Stepančičev strip se podaja v New York in riše njegov alternativni vodič. 

Pomagajte si z Literaturo in ona vam bo pomagala.