Najnovejša Literatura sliši na mesec september in številko 315. 

Ravno v času zaključevanja redakcije nas je dosegla novica o smrti Johna Ashberyja. Zato mu prepuščamo uvodno besedo s pesmijo Kasen odmev. Pesem je bila prvič objavljena v reviji št. 155-156 iz leta 2004, kjer najdete tudi obširnejši blok z dvema Ashberyjevima esejema iz knjige Druge tradicije.

V pesemskem bloku tokrat nove pesmi Miklavža Komelja pa dva revijalna prvenca, in sicer Punčke mamine Anje Cimerman – naše nove oblikovalke in svetovalke za zunanjo podobo –  in Terra incognita Aleša Jelenka.

Prozo pišejo Marko Golja, Vesna Lemaić, ki se po dolgem času spet oglaša, in Boris Kolar. 

Intervju z Aljo Adam z naslovom »Ne vem, kako bi pisala drugače, kot skozi svoje telo«, je pripravila Veronika Šoster. 

V novem antologijskem ciklu, tokratni Antologiji svetlobe, se je s temo spopadla pesnica, organizatorica Mladih rim, pa tudi doktorica, Veronika Dintinjana.

V rubriki Prevod tokrat objavljamo tri eseje in pogovor z Rafaelom Argullolom (Barcelona, 1949), vsestranskim avtorjem in profesorjem estetike na barcelonski Univerzi Pompeu Fabra. Pomembno vlogo v Argullolovem življenju ima slikarstvo, ki je, v razmerju z literaturo, tudi glavni junak tukaj objavljenih besedil. Blok je pripravila in prevedla Urša Zabukovec.

Kritiki so se tokrat posvetili knjigam Sarivala Sosiča (Starec in jaz), Svetlane Slapšak(Kuhinja z razgledom), Vena Tauferja (Telemahovi komentarji), Evalda Flisarja (Dekleta, ki se jih spomnim), Toma Podstenška (Papir, kamen, škarje) in prevodni dramatiki Aleksandra Nikolajeviča Ostrovskega.

Damijan Stepančič se je tokrat potopil v Mediterane (in seveda ne Meridiane, kot je napisal škrat, ki ga bomo po prstih!) Igorja Marojevića.

To je torej tudi številka »o nas samih, govorečih strojih našega dne«.