Sreda, 4. oktober 2017, ob 11. uri, knjigarna Konzorcij

Z nami bosta urednika Andrej Blatnik in Aljoša Harlamov ter ustvarjalci knjig.

ZALOŽNIŠKI STANDARDI, Kakovostno izdajanje knjig v Sloveniji, več avtorjev, uredniki: Andrej Blatnik, Miha Kovač in Samo Rugelj, strokovna recenzenta: dr. Gašper Troha in dr. Ana Vogrinčič Čepič,  

Elena Ferrante O NOVEM PRIIMKU, prevedla Anita Jadrič,  

Dubravka Ugrešić EVROPA V SEPIJI, prevedla Đurđa Strsoglavec,  

Augusto Monterroso ZGODBE, BASNI, UTRINKI, prevedla in spremno besedo napisala Sara Virk,  

Andrej Volos VRNITEV V PANDŽRUD, prevedel Simon Dobravec, spremna beseda Urša Zabukovec,  

Guadalupe Nettel TELO, V KATEREM SEM SE RODILA, prevedla in spremno besedo napisala Veronika Rot.

Več informacij o knjigah: http://www.mladinska.com/za_medije/dogodki_za_novinarje/knjizne-novosti-cz

ZALOŽNIŠKI STANDARDI, Kakovostno izdajanje knjig v Sloveniji, več avtorjev, uredniki: Andrej Blatnik, Miha Kovač in Samo Rugelj, strokovna recenzenta: dr. Gašper Troha in dr. Ana Vogrinčič Čepič, zbirka Bralna znamenja, 344 strani, cena: 29,95 EUR

Zbornik Založniški standardi si zastavlja na prvi pogled v današnjem času nemogočo nalogo: kako določevati, katera knjiga je dobra, ne po vsebini, temveč po načinu izdelave in tržnem plasmaju, in katera ne? Knjiga, kot jo poznamo od Gutenberga dalje in za katero kljub digitalizaciji nič ne kaže, da bo izumrla, namreč ni sestavljena samo iz bolj ali manj uspešno skupaj zloženih misli, temveč tudi iz ločil, podob, razmikov med vrsticami, velikokrat tudi papirja in vezave in še marsičesa. Kaj vse je za knjigo pomembno, kateri teh pomenov so sprejeti soglasno, kateri pa so predmet razprave in različnih pogledov, v zborniku analizira 17 praktikov, ki so se v poslu kalili desetletja, podlago njihovim razmišljanjem pa ponuja tudi založniška teorija, kakor se je v tem času oblikovala v svetu in Sloveniji. Obvezno branje in morda tudi izziv za vse, ki jih v Sloveniji knjiga res briga! Avtorji prispevkov: Branka Bizjak Zabukovec, Andrej Blatnik, Jelka Ciglenečki, Suzana Duhovnik, Andrej Gogala, Marko Hercog, Mojca Hribar, Alenka Kepic Mohar, Marta Kocjan Barle, Gaja Kos, Miha Kovač, Aleš Pogačnik, Samo Rugelj, Aleš Učakar, Pavle Učakar, Matjaž Vračko in Renata Zamida.

Elena Ferrante O NOVEM PRIIMKU, prevedla Anita Jadrič, urednik Aljoša Harlamov, 440 strani, cena: 29,95 EUR

Neapeljski cikel, druga knjiga. Nadaljevanje zgodbe knjige Genialna prijateljica. Lila in Elena sta na življenjskem razpotju, njuno prijateljstvo pa je znova na preizkušnji. Lila je ujeta v nesrečnem zakonu in sivem vsakdanjiku, Elena pa razpeta med polnokrvnim življenjem domačega Neaplja in obljubo nove, imenitnejše prihodnosti. Prijateljici se zbližujeta v nesreči in oddaljujeta v zavisti nad kratkotrajno srečo druge; vmes pa iz deklet boleče odraščata v ženski.

Dubravka Ugrešić EVROPA V SEPIJI, prevedla Đurđa Strsoglavec, zbirka Vilenica, urednik Aljoša Harlamov, 292 strani, cena: 29,95 EUR

Evropa v sepiji je zbirka 23 besedil, ki se ukvarjajo z različnimi temami, od srednjeevropske tranzicije do knjižnih uspešnic, in prehajajo od dnevniških fragmentov in anekdot s potovanj do daljših kulturoloških, literarnih esejev. Ne glede na njihovo naravo pa so intelektualno pronicljiva in duhovito ostra. Kot je za njeno pisanje značilno, znova prepleta zasebno in javno, Vzhod in Zahod, politiko in kulturo, avtopoetičnost in meddiskurzivnost. Evropa v sepiji, prežeta z melanholičnim dvomom, tako govori o sedanjosti, ki preteklost pretvarja v poceni spominke, prihodnosti pa nima več: kar smo imeli nekoč za satirično napoved bodočega sveta, danes živimo.

Zbirka Moderni klasiki: Augusto Monterroso ZGODBE, BASNI, UTRINKI Prevedla in spremno besedo napisala Sara Virk, urednik Andrej Blatnik, zbirka Moderni klasiki, 200 strani, cena: 24,94 EUR

Izbrane zgodbe slovenskemu bralcu prvič ponujajo širši vpogled v delo gvatemalskega velemojstra kratke proze Augusta Monterrosa. Knjiga vsebuje izbor avtorjevih najizvirnejših kratkih zgodb, mikrozgodb in novodobnih basni ter predstavlja antološki sprehod po poteh Monterrosovega ustvarjanja. Izbrana besedila ob miselnih izzivih, ki jih prinašajo, zrcalijo tudi avtorjev smisel za humor – lep primer je razvpiti Dinozaver, morda najkrajša slavna zgodba našega sveta. Avtor nam skozi širok register kompleksnih tem in likov – od živali pa do Borgesa in Rulfa – približa magično melanholični svet Latinske Amerike, hkrati pa nagovarja misli in občutke, domače prebivalcem obeh polobel. Obvezno branje za vse ljubitelje latinskoameriške književnosti ter kratke proze v vseh oblikah.

Andrej Volos VRNITEV V PANDŽRUD Prevedel Simon Dobravec, spremna beseda Urša Zabukovec, zbirka Moderni klasiki, urednik  Aljoša Harlamov, 445 strani, cena: 37,96 EUR

Roman Vrnitev v Pandžrud (2013) spremlja potovanje slepega perzijsko-tadžiškega pesnika Rudakija (858–941) iz prestolnice samanidske države Buhare v nekaj kilometrov oddaljeni, rodni Pandžrud. Tja ga za roko vodi mladi, odraščajoči Šeravkan; njega in bralca pa Rudaki s pripovedjo in spomini vodi po lastnem življenju in začetkih svojega pesnjenja, ki ga je pripeljalo do naziva »Car poetov« na buharskem dvoru. Rudakijeva zgodba prepleta zasebno s kulturnim, kulturno z družbenim in družbeno z religioznim – dvornega pesnika sta z razsvetljenim emirjem Nazrom povezovala tudi verska širina in strpnost, ki sta slednjega nazadnje stali prestola in svobode, pesnika pa oči. Kljub temu da ga je Volos izpisal na trdni zgodovinski podlagi, ki jo je ustvaril z večletnim študijem zgodovinskega in etnografskega gradiva, ne gre toliko za biografski ali zgodovinski roman kot za psihološko ali filozofsko študijo, ki se naslanja na bogato tradicijo ruskega literarnega bogoiskateljstva. Staro Perzijo pa bralcu plastično približa tudi Volosov vizualni stil pisanja s številnimi dialogi ter rabo izrazov in konceptov tedanjega časa. 

Guadalupe Nettel TELO, V KATEREM SEM SE RODILA Prevedla in spremno besedo napisala Veronika Rot, urednik Aljoša Harlamov, zbirka Moderni klasiki, 152 strani, cena: 22,95 EUR

Telo, v katerem sem se rodila je na avtobiografski zgodbi utemeljen roman o odraščanju v sedemdesetih in osemdesetih. Prvoosebna pripovedovalka skuša v pogovoru z molčečo psihoanalitičarko obnoviti »nevsakdanjo« vzgojo staršev, ki sta jo zaradi bele pege na roženici desnega očesa silila telovaditi oko in nositi prevezo; njuno ločitev; šolanje v Ciudadu de Méxicu in Franciji; boj za vsak meter svobode med trmoglavo puberteto; očetovo bivanje v zaporu ter svoj zapleteni odnos z materjo in babico. Mladostni portret umetnice, ki je sprva s svojim pisanjem skušala ugajati vrstnikom, da bi se izognila obrobju – svojo vlogo v družbi namreč vseskozi primerja s položajem žuželk –; kasneje pa je pisanje zanjo postalo neke vrste osmislitev ter upor. Izjemno odkrita in stvarna pripoved tako navidez brezbrižno, disciplinirano, a ne brez humorja razkriva vso zmedo postajanja odrasel posameznik in ženska.