Poezija na mestnih ulicah je plakatna akcija MKC Črke, ki prebivalcem in obiskovalcem Maribora ponuja v branje svežo poezijo slovenskih pesnikov. 

Promocijski ulični mediji so že dolga leta v veliki večini namenjeni zapeljevanju mimoidočih v to, da bi svoj čas in denar investirali v določen izdelek ali dogodek. Ne pa, da bi ljudem ponudili vsebine, ki bi jih na mestu samem duhovno obogatile in jim nudile estetski ali spoznavni užitek. Z akcijo Poezija na mestnih ulicah počnemo prav to, ljudem brezplačno podarjamo poezijo, s katero lahko poživijo svojega duha. Na ulicah tako vstopajo v pesniške svetove sodobnih slovenskih pesnikov, vzpostavljajo z njimi komunikacijo – ob branju pesmi razmislijo o sebi, svojem življenju, družbi in svetu, v katerem živimo. 

Ljudje so vse bolj izpostavljeni medijskim prijemom, ki s svojimi prikritimi interesi in ponujanjem lahkih vsebin mnoge odvračajo od razmisleka o temeljnih bivanjskih vprašanjih. Poezija na mestnih ulicah jim ponuja roko, prihaja k njim kot priložnost, ki jo lahko izkoristijo, če hočejo, da se s svetom soočijo brez manipulativnih ozadij, saj je poezija praviloma zavezana iskrenosti, lepoti in resnici. Poezija ima ozek krog »odjemalcev« in včasih je potrebno poskušati pristopiti k ljudem in jih ponovno senzibilizirati za vsebino, obenem pa jih navajati na umetnost kot običajen del mestnega uličnega življenja. 

Avtor projekta, urednik Nino Flisar, je letos ponudil priložnost petim uveljavljenim avtorjem srednje pesniške generacije, in sicer Stanislavi Chrobákovi Repar, Dejan Kobanu, Alešu Mustarju, Zoranu Pevcu, in Glorjani Veber, ter petim mladim obetavnim pesnikom Katarini Gomboc, Petri Kokol, Aljažu Koprivnikarju, Veroniki Šoster in Anki Vidmar. Plakate, ki so svojevrstno umetniško delo, je ilustriral in oblikoval Uroš Lehner, na ogled bodo na petnajstih lokacijah po celotnem v Mariboru v drugi polovici novembra 2017.  

Avtor projekta Nino Flisar je o izbrani poeziji povedal naslednje: »Poezija je raznolika, težko in tudi krivično bi jo bilo orisati v nekaj stavkih, naj si jo ljudje preberejo in ustvarijo svoje mnenje. Naj povem le, da sem namenoma izbral kar nekaj pesmi, ki tematizirajo izrazito osebno plat doživljanja sveta. Želim si, da se ljudje na ulicah zamislijo, da razmišljajo o svojem življenju in okolju, v katerem živijo, da kdaj pa kdaj podvomijo v kake stvari, jih pogledajo z drugega zornega kota; in če se določene stvari izkažejo kot slabe, da jih spremenijo, pa naj bo na osebni in/ali družbeni ravni. To jim izbrana plakatna poezija omogoča, saj pesniki kot subtilni opazovalci in izpovedovalci v svojih pesmih izražajo globoko občutje sveta in življenja tu in zdaj. In marsikdo se lahko najde v pesmih, lahko z njimi tudi polemizira – skratka komunicira; in s tem poezija na mestnih ulicah doseže svoj namen.«