Predstavitev knjige v Mestnem gledališču Ljubljanskem: Koža kot kostum

Kategorija: Predstavitve
Datum: 15.02 2018
Lokacija: Mestno gledališče Ljubljansko, Čopova 14, ljubljana

 

 

Tina Kolenik

KOŽA KOT KOSTUM

Oblačenje in slačenje v vsakdanjem življenju in umetniškem ustvarjanju

169/2017

 

Predstavitev knjige bo 15. februarja ob 19h v Studiu MGL, vabljeni!

 

Knjiga kostumografke in vizualne umetnice Tina Kolenik, asistentke na katedri za kostumografijo na AGRFT in članice tandema Eclipse, je nadgradnja avtoričine magistrske naloge »Človeška koža kot kostum v kontekstu postmoderne kulture«. Z različnih vidikov osvetljuje vprašanje, kako človeška in živalska koža funkcionirata kot svojevrstno oblačilo v vsakdanjih življenjskih praksah, obenem pa tudi kot kostum v umetniški produkciji, zlasti filmu, gledališču in performansu. Avtorica v knjigi vzpostavi kompleksno in inspirativno razmerje med teorijo in prakso, saj nam po eni strani ponuja teoretsko podprt vpogled v različne vidike in razmerja med kožo, obleko in kostumom, po drugi pa dokumentira svoje lastne performanse in njihove kostumografske implikacije. Na ta način se s knjigo vklaplja v kontekst svojega siceršnjega ustvarjanja na področju performativne umetnosti, katerega rdeča nit je poudarjanje silovite moči erotike ter obenem duhovito kritiziranje dominantne kulture, ki še vedno zatira človeško spolnost ter druge oblike svobode in avtonomnosti.

»V heterogenem slogu, v katerem je sestavljena knjiga, ne moremo mimo igrivosti in užitka, najprej Tininega lastnega, ki pa ga velikodušno deli tudi z bralcem,« v spremni besedi h knjigi zapiše Blaž Lukan. »In tudi ne mimo njenega avtentičnega angažmaja: Tina ima zavzet odnos do odklonov tega sveta in trenutka, je občutljiva na njune deviacije, najsi bodo globalne ali naše, konkretne, slovenske; nekaj jih je občutila tudi na lastni koži, a do njih ima že pomirljivo distanco. Je liberalna, kulturno odprta in široka, 'kronično' brez predsodkov oz. usmerjena v njihovo razkrinkavanje in demontažo. To navsezadnje priča tudi o tem, da kostumografija – razumljena širše – ni zgolj oblikovanje oblačil za spektakelske potrebe, temveč vselej več: je družbeni gestus, pa najsi bo ta izražen 'zgolj' s kostumi, z njihovo lastno, neposredno, estetsko 'pisavo', ali posredno, v diskurzivni obliki, kot razmislek post festum – vendar tudi kot svojevrsten program ali koncept: ne samo neke prihodnje kostumografije ali performansa, temveč nekega prihodnjega, boljšega sveta.«