Roman Josipa Ostija Duhovi hiše Heinricha Böllasodi med memoarsko čtivo, stkan je iz posameznih epizod in zgodb, dolgih po nekaj strani ali tudi samo odstavek, večinoma pa gre za spomine na srečanja s pisateljskimi kolegi in tudi zoprniki; vsi po vrsti so izraziti in glede na boemsko okolje tudi pikareskni in slikoviti.
Nekje omenja Teofrastovo zbirko Značaji in tudi rinfuzni oziroma po avtorjevih besedah kalejdoskopski roman, ki mu daje enotnost bolj pripovedovalec kot nabor oseb in popisi pogosto komičnih situacij in rahlo odhakljanih predstavnikov literature narodov in narodnosti Jugoslavije, s kakšnim pridodanim tujcem. Pri opisovanju, spominjanju in povzemanju legend in včasih tudi samih akterjev pa je Josip Osti do nosilcev zgodb in akterjev zapletov hudomušno spravljiv in v tem spektru izzveni tudi celotno pisanje. Spodbujeno je z bivanjem v nemškem mestecu Langenbroichu, kjer je dobil štipendijo, vendar je namesto pol leta tam preživel le en mesec. Tudi v tem času pa se mu je nabralo kar nekaj gradiva; čeprav se ga je nekaj raztrosilo po svetu, za kar je poskrbel vihar, ki je ponoči razmetal, raztrgal in odnesel nekatere zapiske. Tej vetrovni intervenciji naj bi zgradbo dolgoval tudi roman Duhovi hiše Heinricha Bölla
Več na spodnji povezavi.
