Koprivnikar Aljaž

Od razporeditev do preskoka na višje frekvence

Pesniško ustvarjanje Dejana Kobana je že od svojih začetkov usmerjeno v družbeno kritiko in posledično k iskanju človečnosti v svetu, čemur se ob izdanih Metuljih pod tlakom (2008) in Razporeditvah (2013) pridružuje tretja pesniška zbirka Frekvence votlih prostorov (s podnaslovom Kjer so žirafe resen prometni problem). Zadnja se od svojih predhodnic nekoliko tudi razlikuje ter prinaša nekaj sprememb in nadgradnjo dosedanje poetike.

Že z naslovom Koban namreč pomenljivo namiguje na prestavitev pesniškega boja iz zunanjega sveta v notranje, bolj intimne prostore. To je vidno tudi v spremenjeni poziciji pogleda lirskega subjekta, ki se gradi iz notranje okupacije (» sedaj je vse opremljeno / s črtnimi kodami / ne moreš / premakniti niti / dlake / ne da bi bil / sneman / drugače je (…) drugače je / okupirani smo / od znotraj«) ter je obdan z distancirano in neodzivno vsakdanjo stvarnostjo. Skladno s tem se družbena angažiranost, ki plete rdečo nit celotne zbirke, ob siceršnji življenjski problematiki in družbenih anomalijah, ne gradi tako izrazito v duhu aktivizma kot denimo v Razporeditvah, temveč se preobrazi bolj v premisleke in zrenja posameznika, izgnanca iz sveta, v katerem ni zmožen najti sogovornika »prometni znaki so edini / ki se znajo pogovarjati / z izgubljajočimi se«. Znotraj tega smo priča temačnemu, skorajda apokaliptičnem slikanju in nihilizmu, kjer se subjekt iz intimne, individualne pozicije skozi uporabo prve osebe množine »ustavimo se / in premislimo / kdaj se je čas / obrnil proti / nam« zapisuje tudi kolektivno.

V takšnih izjavah prepoznavamo izpraznjen, dekonstruiran svet, kjer lačnim in golim ljudem v glavo mečemo vsaj vitaminske tablete in kjer svobodo zamenja »davek na dodano vrednost / in spletne kamere / pod kožo«, čemur sledi oblikovna postavitev pesmi, ki podobno kot stvarnost razpada na posamezne fragmente. Pesmi s svojo izgradnjo ter ritmiko besedil pri tem spominjajo na beatniške avtomatske zapise ali govorjeno besedo, kjer se kot posebno zanimiva izkaže postavitev delov, ki prikazujejo proces mehanizacije. Ti si ne sledijo nujno po števnem zaporedju, ampak tudi po decimalkah ter drugih simbolih. Četudi so pesmi v večini primerov kratke in razčlenjene, uporabljajo preprost jezik in ponavljanje, z množico podob (»megalomanski tovor / na tvojih ustnicah / se usuva skozi / nasipe / nikogar ne poznaš / ki bi lahko ustavil / gromko morje besede«), ki vsaka zase potujejo v različne smeri in se vzpenjajo k območju nadrealizma.

Koban na ta način ponuja široko mrežo možnih interpretacij. Bralec jih lahko osmišlja prek bolj celostnih, narativnih delov zbirke, ki ga z lažjo dostopnostjo usmerjajo po fragmentiranem polju krajših pesmi z daljšimi nizi podob in podobno tematiko, zaradi česar mestoma delujejo manj uspelo in prazno, kot nemoč pesniškega jezika (prav tako orisana s premolki in jecljanjem). Temu se Koban zoperstavlja z žanrsko raznolikostjo, že prepoznavno ironijo ter nabrušenim sarkazmom, pri čemer siceršnjemu temelju dodaja mnogo medbesedilnih navezav (vsak razdelek denimo začne s citatom slovenskega pesnika ali pesnice) ter besedila pospremi z ilustracijami (ti se povezujejo predvsem z bolj intimističnimi deli ter prikazujejo objete ali samostojne akte), ki vsaj deloma nadgradijo prej omenjene pomanjkljivosti in pričajo o sami kompleksnosti zasnove.

Za to dodatno poskrbi začetni citat »Zakaj je grobost legalizirana«, ki se zaključuje z mislijo iznajditelja Théâtre de la Cruauté Antonina Artauda »Odrekam se srcu / in tudi smrti«, skozi katerega poteka elegantno zaokroženje smisla celotne zbirke, v kateri se nam izkazuje votlost sodobnega sveta. Ta dobrodošlo ni prikazan moralistično, pač pa se gradi iz domiselnih in svežih notranjih zrenj, s katerimi nas Koban opozarja in zarisuje nekatere temeljne aktualne probleme, pri čemer smo glede na preteklo ustvarjanje na sledi preskoku v višjo, bolj dodelano frekvenco pesmi, ki s svojim tokom iščejo dialog z bralcem, a mu prav tako puščajo odprto pot domišljije.

 

 

Objavljeno: 07.09.2017 | Vir: DSLK