DRUŠTVO MOHORJEVA DRUŽBA

Prva slovenska založba s svojo ekipo 23 uslužbencev zagnano dela na dveh uglednih lokacijah: v Celju na Prešernovi 23, v najožjem središču knežjega mesta, kjer je pravni sedež društva in podjetja, delujeta komercialni (vodja Simon Ozvatič) in finančno-računovodski sektor (vodja Aleš Planinšek) nad dobro obiskano knjigarno in prijetno Mohorjevo dvoranico v središču ljubljanske prestolnice nad Tromostovjem na Nazorjevi 1 pa za veliko knjigarno, v kateri se odvijajo številne dopoldanske in popoldanske prireditve, delajo uredništvo in priprava za tisk pod vodstvom ravnateljice dr. Tanje Ozvatič.

Celjska Mohorjeva družba izdaja slovensko leposlovje in prevode tujega leposlovja, otroško in mladinsko književnost, strokovno literaturo najrazličnejših strok, priročnike z mnogih področij, marsikatere učbenike in muzikalije ter od leta 2006 samostojno najstarejšo kulturno revijo Zvon, ki je samo za nekaj pičlih desetletij mlajša od Mohorjeve.  

V zadnjem petletju so pri Mohorjevi knjige izdajali vrhunski slovenski avtorji od Alojza Rebule do Toneta Pavčka, od Saše Vuga do Žarka Petana, od Zorka Simčiča do Neže Maurer, skratka peresa, ki dajo nekaj tudi na prestiž založbe in ki si jih želi vsaka založba. Zato ni naključje, da je tudi Mohorjeva ovenčana z nagrado Kresnik za Rebulov roman Nokturno za Primorsko, z Veronikino pesniško nagrado za Pavčkove Ujedanke in tudi z odličjem za mladinsko delo lahko bi rekli hišne avtorice Bine Štampe Žmavc Živa hiša. Svetovna literatura je v programu Mohorjeve zadnjih let prisotna z najatraktivnejšimi literarnimi nagrajenci, ki prejemajo Nobelove, Goncoutove in Bookerjeve nagrade: od Hesseja do Coetzeja, od Gaudeja do Morissonove, da ne pozabimo omeniti popularne italijanske avtorice Susane Tamaro in bavarskega sodobnega klasika Patricka Sueskinda. Kulturna javnost spoznava sodobne pisatelje španske, portugalske in mehiške literature (Fuentesa, Molino). Tu so še izdaje svetovnih klasikov: krščanski ep Dantejeve Božanske komedije in zbrana dramska dela velikega Thomasa Stearnsa Eliota.

Več si lahko preberete na spletni strani založbe: http://www.mohorjeva.org/o-nas.