Uvodnik: Suzana Tratnik

Foto: Jože Balas

S kovčkom na knjižni trg

V psihološki grozljivki House of 9 (Hiša devetih, 2004) režiserja Stevena R. Monroeja se devet neznanih ljudi znajde ujetih v hiši. Igrali bodo igro, v kateri bo zadnji preživeli lahko zapustil hišo s petimi milijoni dolarjev. Ko zmagovalka Lea vzame kovček z denarjem, se odprejo vrata – v drugo sobo, kjer je še več ljudi s kovčki v roki. Prava igra se torej šele začenja, pravila pa bodo zagotovo še težja.

Približno tak občutek dobiš, ko stopiš skozi vrata Frankfurtskega knjižnega sejma, največjega na svetu. Avtorji in avtorice, morda opaženi in nagrajevani doma, vstopimo v pravi babilon jezikov, založb, prireditev, literarnih agentur, medijskih dogodkov in sprejemov. Tu se igra šele začenja in tu se nedvomno pokaže, kako zelo sta prepletena umetnost in posel. Četudi daje knjižni sejem v Frankfurtu prednost predvsem literaturi s težo, obenem dokazuje, da tudi kakovostna dela potrebujejo prevajanje, marketing, prodajo, promocijo in plasiranje na tuje trge. Govorimo torej o povsem ekonomskih pojmih. In res se ne da odmisliti, da je konkurenca neizmerna in še trša za manjše jezike – kar nikakor ni vedno povezano z vrhunskostjo literature. Sejem seveda vsako leto povabi imena iz smetane svetovne literature. Letošnji težki kalibri so bili zagotovo Salman Rushdie, Margaret Atwood in Dan Brown. Pustimo ob strani, koliko in zakaj so komu všečni ali ne, in da je včasih njihova razvpitost tudi bolj subliterarne narave. So pa to zagotovo tisti pisatelji in pisateljice, ki jim nihče več ne zastavi nespodobnega vprašanja: »Od česa pa sicer vi živite?« Ker se dobro ve, da živijo prav od pisanja in to celo odlično, zvezdniško.

Jaz, ki se kot samozaposlena tudi sama pogosto sprašujem, kako redno preživeti, se v frankfurtskem labirintu čudim, kako se vendar v tem vrvežu sploh prodajajo avtorske pravice? Kaj je tisto, kar prepriča tuje založbe, da odkupijo pravice za izdajo slovenskega dela v prevodu? Morda spretnost PR služb ali prodajalcev za tuje pravice pri slovenskih založbah? Dolgoletno sodelovanje in prodornost promotorjev slovenske literature? Osebni stiki? Avtorjeva ali avtoričina prezenca? Prepričanje, da je njegovo ali njeno delo izjemno, ker obravnava izvirno temo? Ali ravno narobe: zanimivo je zaradi specifične zgodbe, ki je lahko zgodovinsko in kulturno bližje bralstvu določenih držav? Včasih tuji založniki ali agenti enostavno pokažejo interes za knjige, ki so bile uspešne doma, ne da bi že natančno poznali vsebino. Nemalokrat pa je ključno to, da je delo že na voljo v tako rekoč »ničtem jeziku«, torej v angleščini.

Kako naj se znajdeš in umestiš kot avtor ali avtorica na velikem mednarodnem sejmu, ki te postavi pred dejstvo trdega knjižnega trga? Ne preostane ti nič drugega, kot da verjameš v svoj kovček, ki si ga prinesel s seboj. V njem je simbolna vrednost, to je kakovost tvojega dela, »dokazana« bodisi z nagradami bodisi s kritikami ali s številom prodanih izvodov, izposoj ali prevodov v druge jezike… Ta kovček pa nič manj ne potrebuje tudi konkretnejše vrednosti v številkah, torej tako podporo avtorskemu ustvarjanju kakor njegovi meddržavni promociji. Oboje bi lahko okronala udeležba Slovenije kot častne gostje na Frankfurtskem sejmu 2021 ali 2022, za kar pa je bilo treba naše kovčke kvalitetno polniti vsak dan in že vrsto let. Še vedno se nič ne zgodi v enem dnevu.