Moja literatura, to sem jaz!

Dušan Čater (1968) predstavlja tisto plat slovenske literature,­ ki se osredotoča na zgodbe našega vsakdana. Je avtor petih romanov in dveh kratkoproznih del.

Ali še vedno velja, da živite, tako kot pišete, in pišete, tako kot živite, kot so zapisali v nekem intervjuju z vami pred desetimi leti? Ali bi lahko rekli – moja literatura, to sem jaz?

Seveda lahko rečem 'Moja literatura, to sem jaz!', tega mi nihče ne more preprečiti (malo heca). Dejansko je tako, da ljudje rastemo, odraščamo, se spreminjamo, spreminjajo se naši pogledi, naša mnenja, odnosi … Zdaj ne bi demantiral izjave izpred desetih let, ker sem takrat res bolj ali manj trdno stal za tistim, kar sem rekel. To bi lahko rekel tudi danes, ampak je drugačen že sam odnos do življenja in posledično tudi do pisanja. In obratno. Človek se z leti malce umiri, spravi sam s sabo in s svetom okoli sebe, kar se mora poznati tudi pri njegovem delu.

Kakšno je življenje na svobodi? Je svobodnjaški kruh trd? S čim se še ukvarjate razen s pisateljevanjem, kaj vse počnete za preživetje?

Vsekakor moram delati več kot sem včasih, ko sem bil še urednik na eni od ljubljanskih založb. Prednost vsega tega je, da mi ni treba vstajati ob sedmih zjutraj in se v jutranjem vrvežu prebiti do pisarne. Moram pa zato marsikatero noč presedeti za računalnikom in loviti 'dedlajne'. Uredniki so pač neusmiljeni (smeh). Poleg pisanja literature se ukvarjam tudi s prevajanjem, z novinarskim delom, uredniškim delom, scenaristiko …

Več na povezavi: http://www.delo.si/kultura/knjizevni-listi/dusan-cater-moja-literatura-to-sem-jaz.html