Čarovnikov vajenec je v Himalajo zvabil veliko bralcev

Vsestranski književnik z zavidljivo popotniško zgodovino danes potuje manj kot njegova brezčasna dela, a ugotavlja, da je svet oropan skrivnosti, ki jih je sam nekoč z velikim veseljem odkrival.

Najprej kot strasten popotnik, nato pa z literarnimi nastopi ste praktično obkrožili svet. Vas še vleče kam?

Predvsem me vleče nazaj v mlajša leta, ko je bil večji del življenja še pred mano, neznani svet pa povezan z upanjem, da mi bodo izkušnje prinesle nepozabna doživetja, lepe ženske, globoke uvide, zrelost, potrpežljivost. No, potrpežljiv sem nekoliko bolj, kot sem bil, a še vedno premalo, lepih žensk je bilo dovolj, doživetij nič manj, tudi zrelost mi ni ušla (vsaj ne, kar zadeva število let), z globokimi uvidi pa je tako, da se velikokrat zadržujejo v plitvinah in se ni treba potapljati, da bi prišli do njih. To seveda odkrijemo šele potem, ko smo se večkrat skoraj utopili. Ampak tako pač je. Sploh pa je daljša pot do najbližjega cilja zanimivejša, lahko bi ji rekli kar življenje. Stranpoti so tiste, na katerih se skriva največje bogastvo.

Tudi vaše knjige potujejo, ena me je "pozdravila" v knjigarni v Katmanduju. Kje vse jih je še mogoče najti?

Marsikje. Lahko si ogledate tudi uprizoritve mojih dram, morda v Egiptu ali v Indiji ali v Indoneziji ali na Japonskem, celo na Tajvanu. Najprej sem potoval jaz, zdaj potujejo moja dela; mislim, da je to pravi vrstni red.

Več na povezavi: http://www.siol.net/trendi/potovanja/evald-flisar-carovnikov-vajenec-je-v-himalajo-zvabil-veliko-bralcev-131170?image=1