Z eno nogo v arestu in z drugo, vsemu navkljub, na sceni

Snoj je s svojim obsežnim pripovednim, pesniškim in esejističnim opusom tako v tematsko-idejnem kot v estetskem pogledu bistveno zaznamoval in obogatil slovensko književnost zadnjih petih desetletij. V svojem literarnem opusu ustvarja večplastno podobo nemirnega 20. stoletja v luči razmerja med posameznikom, svetom in zgodovino.

Vrsto let ste delali tudi kot novinar in urednik pri DZS - in novinarstvo je poklic, ki v izrazito spolitiziranih časih pogosto narekuje taktiziranje. Verjetno je bilo integriteto ohraniti še težje kot pri literarnem ustvarjanju, ki je vendarle izrazito individualno udejstvovanje.

Pisanja si nisem pustil vzeti, pa sem se po stopničkah od korektorja in lektorja do novinarja znašel v režimskem in sploh "ta glavnem" Delu. Pa tudi tu ni bilo vse tako črno-belo, kot se zdi zdaj. Tudi na Delu so bili nekateri moji šefi ljudje velike, čeprav seveda prikrite, včasih tudi mučno poškodovane intelektualne širine, pod katerimi se je še kar dalo dihati. Seveda pa bi govoril neresnico, če bi dejal, da nisem tudi, včasih tvegavo dvorezno, taktiziral. Naučil sem se, skratka, pisati ezopovsko in "med vrsticami", ter užival, kadar sem kakšno táko bolj ali manj prikrito ost "spravil skoz", se pravi na potiskane strani časnika. Po srečnem naključju sem se tako imenovanim svinčenim časom v sedemdesetih izognil z urednikovanjem na DZS. Ko sem tu opravil hlapčevsko delo – izdajo Male splošne enciklopedije –, sem ostal tako rekoč brez vsakršnih uredniških kompetenc. Kar so mi dali v izvedbo, sem opravil z levo roko, z desno pa sem pisal svojo literaturo in urednikoval pri Novi reviji. V enoumju ni boljšega mecenstva, kot biti znosno plačana in pomanjkljivo zaposlena nadzorovana oseba.

Več na povezavi: http://www.rtvslo.si/kultura/knjige/joze-snoj-z-eno-nogo-v-arestu-in-z-drugo-vsemu-navkljub-na-sceni/276454