Feri Lainšček, pisatelj in pesnik

Odpravili smo se k reki Muri, v Lainščkovo naravno okolje, in spregovorili o življenju v Prekmurju, o pokrajini in ljudeh, o odnosih s preostalo Slovenijo, o romski duši, pa tudi o mitologiji Prekmurja. “Pristajamo na življenje v paradoksu,” pravi Lainšček. Zanj naj bi bili krivi pisatelji, tudi Miško Kranjec, ki je ustvaril “malega in dobrega človeka”, kar je postal sinonim za Prekmurca.

Je mar »široka prekmurska duša« izmišljotina? Tudi vi pogosto govorite o njej!

Spet sva pri Panoniji. Pri ljudeh iz ravnice, pri sentimentih, ki so v nekaterih odtenkih drugačni od drugih. A o prekmurski duši je verjetno le treba govoriti v pogojniku. Spremljam delo dr. Jožeta Magdiča, ki je naš zelo študiran jungovec in zanimiv za takšne pogovore. On največ govori o tej prekmurski duši v kontekstu tisočletnega življenja pod Madžari, ki je pustilo posledice na ljudeh. Ustvaril se je premalo samozavesten človek z držo, ki jo ima človek v specifičnem odnosu do matere. Gre za neke vrste ojdipovski kompleks. Iz tega lahko izpeljete različne teorije, ki Prekmurcem seveda niso všeč. Med nami je živ nevaren sindrom, splošno prepričanje, ki ga tukajšnje javno mnenje nenehno generira, namreč da so za krizo identitete Prekmurja, pa tudi za gospodarsko krizo krivi drugi. Ta občutek je tu zelo živ. Seveda so krive zgodovinske okoliščine, ampak kot pribito tudi drži, da se Prekmurje kot skupnost ni nikoli ustrezno odzivalo na izzive. Pač, kot bi se sicer lahko in bi se moralo. Preprosto, ni se postavilo na svoje noge. In nenehno živi v tem paradoksu.

Sami ste omenili beg možganov iz Prekmurja, kar je zaznamovalo njegov razvoj. Je mogoče ta proces ustaviti?

Da, odhod sposobnih mladih ljudi iz Prekmurja je vplival na njegov razvoj in na njegove perspektive. Kljub pregovorni prekmurski navezanosti na dom in pokrajino je ostalo zunaj Prekmurja veliko sposobnih ljudi. Hkrati pa ni mogoče zanikati tukajšnjega premajhnega spoštovanja lastne inteligence. Zdi se, da bolj zaupamo strokovnjakom od drugod. Tega občutenja ni mogoče enostavno razložiti. Je pa prisotno. In zdaj, ko vstopamo v drugačna družbena razmerja, je to očitno in odločilno. Zdaj, ko je na dlani vse več dejstev, ki ponazarjajo ta občutenja, je šele zares prišla na dan vsa ta razpršenost in izpraznjenost, predvsem pa premajhna gostota znanja in razuma. Če od strani in neprizadeto pogledaš na težave, s katerimi se danes spoprijema Prekmurje, se ti zato zdi logično to, kar se dogaja. Težko, da bi lahko bilo drugače, si rečeš. In napraviti moraš vse, da se ne bi tudi sam ujel v ta usodni ris.

Več na povezavi: http://www.mladina.si/47733/feri-lainscek-pisatelj-in-pesnik/