V resnici zelo malo pišem

Pisatelj, ki mu pisateljevanje ni hobi ali samopromocija, ampak način življenja, zase pravi, da čisto premalo piše. A ob tem ne pozablja živeti … tudi za pogovore in intervjuje.

Prekmurce zelo radi povezujemo s stereotipom melanholične prekmurske duše. Tudi sami ste nekoč rekli, da vam je Miško Kranjec s stereotipom dobrega, malega človeka naredil več škode kot koristi.

To je res. Ta stereotip v resnici izhaja iz Kranjčeve literature, ker takrat ni bilo nobenega drugega pisatelja iz teh krajev. Ampak za to Kranjec ni nič kriv in Prekmurci tega ne morejo razumeti – on je le slikal stanje v ruralnem okolju. V Prekmurju dostikrat ne razumejo, da umetnost ni tista, ki bi spreminjala svet, ampak ga popisuje. Eventualno lahko propagira neke ideje. Ta melanholija pa ni le stvar Prekmurja, ampak bolj Panonije in ravnice, ki človekovo dušo drugače obarva. To je bolj molovsko razpoloženje za razliko od alpskega, ki je bolj durovsko, poskočno. Ne vem pa, če je ta sentiment usodno zaznamoval Prekmurje, bolj se mi zdi, da ga je bolj zgodovinska situacija, tisoč let življenja pod Madžari. Podobno kot če o Slovencih govorimo kot o narodu hlapcev, ker nismo imeli svojega plemstva in meščanstva.

Če greva na film – očitno so vaše teme nekaj zelo privlačnega za ekranizacijo. Kako pa je vam kot ustvarjalcu spremljati proces, ko gre za scenarij? Verjetno vaš svet ni enak režiserjevemu.

Seveda ni. Ampak glede na to, da bo Šanghaj že šesti film po mojih romanih, je za mano nek osebni razvoj. Seveda sem bil ob prvem romanu krčevit v obrambi lastnega literarnega sveta. Sčasoma sem na lastni koži pridobil izkušnje in zdaj konceptualno vem, da je literarni jezik nekaj povsem drugega kot filmski. Skupna je lahko samo zgodba. Vse drugo je tako zelo različno, da nima smisla vztrajati na tem, da bi od filma pričakoval, da bo odslikal mojo idejo. Jaz režiserju rečem, da me veseli, da je v mojem romanu našel navdih in da je zdaj on na vrsti. Z Markom Naberšnikom, s katerim pripravljava drugi film, sijajno sodelujeva in nimam več znamenite topogledne travme slovenskega pisatelja, ki ob premieri filma v sosednjem bifeju preklinja režiserja, češ da mu je uničil roman.

Več na povezavi: http://www.siol.net/novice/siol/feri-lainscek-v-resnici-zelo-malo-pisem-75761