Intervju s pisateljico Lucijo Stepančič: Obešenjaški humor mi ni bil nikoli odveč

Lucija Stepančič, ki je z zbirko kratkih zgodb Tramvajkomanda, oddelek za pritožbe ena od štirih nominirancev za nagrado novo mesto, soustvarja slovensko literarno polje že vrsto let, uveljavljena je kot pisateljica in kot literarna kritičarka. Njen kratkoprozni prvenec Mrtvaki in šlagerji je izšel že pred dvajsetimi leti, sledila je še zbirka Prasec pa tak (2008) in za kresnika nominiran roman V četrtek ob šestih (2011).

V vmesnem času se je podala tudi v esejizem, pesnjenje in ustvarjanje stripov, a redki vedo, da je njen prvi poklic pravzaprav restavratorstvo. Kot pravi, še ni restavrirala slike, ki ne bi imela nabožne vsebine. A povezave med restavratorstvom in pisateljevanjem ne išče: »Pisanje je nekaj osebnega. A ne eno ne drugo ni donosno, čeprav se z restavriranjem lahko vsaj preživljam.«

Tako Tramvajkomanda kot nekatera vaša pretekla dela se ukvarjajo s posmrtno pripovedno perspektivo, najočitneje roman V četrtek ob šestih. Kaj vas pri tem posebno vznemirja?

Upam, da je jasno, da tu ne gre za mazohizem, temveč odmik od realnosti, ki bi ga vsi zelo nujno potrebovali, da bi na svoje življenje pogledali z drugega zornega kota. Pa tudi obešenjaški humor mi ni bil nikoli odveč in tukaj sem si res dala duška. Med pisanjem me ni navdajala resnobnost, ki bi jo bilo pričakovati, če že govorimo o smrti, ampak radovednost, velikanska volja do eksperimentiranja in občutek svobode, že kar norčavosti.

Naslov Tramvajkomanda, oddelek za pritožbe bo najbrž več povedal starejšim kot mlajšim bralcem. Kaj pravzaprav pomeni?

Tramvajkomanda se je nekoč reklo fiktivni instituciji za nerešljive, brezupne pritožbe, ki niso spadale nikamor. Če bi obstajala, bi morala delati dan in noč, o tem sem prepričana. Boljše metafore za stanje v današnji družbi pravzaprav ni. Obenem pa me privlači nostalgija v starih besedah, ki so na neki način že zarjavele. Precej sem tvegala, saj je izraz že davno iz rabe, a tej žlahtni patini se nisem mogla odpovedati.

 

Intervju si lahko v celoti preberete tukaj: https://www.dnevnik.si/1042784912/kultura/knjiga/intervju-s-pisateljico-lucijo-stepancic-obesenjaski-humor-mi-ni-bil-nikoli-odvec