Opis

Študija Dicka Bryana in Michaela Raffertyja je eno najpomembnejših, hkrati pa najdostopnejših del s področja finančne ekonomije zadnjih let. Prevodu je dodana posebej za slovensko izdajo napisana uvodna beseda, v kateri avtorja dopolnjujeta svojo študijo in razvijeta teze za nadaljnje raziskave.

Študija ima dva osnovna vsebinska poudarka: prvič, da novi finančni instrumenti, predvsem derivati, naredijo posamezne dele kapitala transparentnejše in dostopnejše nadzoru finančnih trgov, s čimer povečujejo in intenzivirajo konkurenčni boj med posameznimi kapitali in deli posameznih kapitalov; in drugič, da se s tem povečuje pritisk na delavski razred, saj morajo biti delavci čedalje bolj produktivni. Avtorja trdita, da so derivati nova oblika denarja, ki je, za razliko od zlata ali na zlato vezanega papirnatega denarja, dejansko kapitalistična, saj omogoča koordinacijo in nadzor kompleksnega sistema globalne ekonomije in gospodarstva.

Delo je pomembno tudi zato, ker presega zgolj abstraktno moraliziranje o spekulativni ali parazitski naravi finančnega sektorja, temveč pokaže, da so v postbrettonwoodški zgodovinski situaciji finančni trgi in finančni instrumenti nujni pogoj delovanja globalnega kapitalizma. V primerjavi s pogosto nedostopnimi ekonomskimi ekspertizami, ki za širši krog bralcev niso dovolj razumljive, je ta zaradi izrazito pojasnjevalnega pristopa obenem strokovna in poljudna, metodološko uspešno povezuje empirično zgodovino in teoretsko razlago, zato lahko služi tudi kot uvod v finančno ekonomijo za neekonomiste.

Na podoben način je zasnovana tudi spremna beseda Branka Bembiča, ki delo umešča tako v širši družbeno-politični kontekst kakor v slovenski prostor.