Opis

Izkustvo sodobnega človeka zaznamuje paradigma »imunizacije«, točka, h kateri konvergirajo najrazličnejše semantike, od prava do politike, od tehnologije do medicine. Potreba po imunizaciji dosega svoj vrhunec prav v sedanjem zgodovinskem trenutku, ki ga pomensko določa domnevno čedalje bolj razširjena nevarnost, s čimer postajajo z imunizacijo zaznamovani prav vsi vidiki človeške eksistence. Bolj ko se življenje posameznika in skupnosti čuti izpostavljeno nevarnosti vdora tujih elementov in okuženju z njimi, bolj se zapira v svoje varnostne ograde. Tovrstna imunitarna strategija ima svojo ceno: tako telo posameznika kot skupnosti se lahko proti nevarnosti, ki ga ogroža, »cepi« zgolj tako, da je cepljenje preventivno in nadzorovano. Da bi življenje na ta način ušlo smrti, je primorano inkorporirati princip imunizacije, v zameno za golo biološko preživetje je primorano žrtvovati »obliko« življenja. Zdi se, da je prav ta dialektični mehanizem med konzervacijo in izničenjem življenja v sedanjem zgodovinskem trenutku trčil ob svojo mejo, onkraj katere se razpira dramatični razkol med tem samouničevalnim načelom konzervacije življenja in povsem novo možnostjo njegove sprevrnitve v svoje nasprotje, v communitas, ki tako zaznamuje povsem nov premislek pojma skupnosti. Na ta način odpira Immunitas, ki sooča pravni in politični besednjak s teološkim, antropološkim in biološkim, vrata povsem novemu načinu filozofije kot povsem svetovljanske in profane prakse.