Opis

V knjigi je obravnavano literarno ustvarjanje v prekmurskem jeziku v obdobju do pridružitve Prekmurka slovenskemu jezikovno-kulturnemu prostoru leta 1919. Po uvodni predstavitvi dosedanjih strokovnih obravnav in objav starejših prekmurskih literarnih besedil avtor opiše socialno-zgodovinski kontekst, v katerem so nastajala prekmurska literarna besedila, ter njihove avtorje, posrednike in bralce. Pri tem ugotavlja, da so ob odsotnosti drugih dejavnikov literarnega posredovanja bili ključni literarni posredniki prvi prekmurski časopis Prijatel (1875-1879) ter periodični tiski prekmurskega katoliškega versko-kulturnega kroga – koledar Kalendar srca Jezušovoga (1904-1944), mesečnik Marijin list (1904-1941) in tednik Novine (1913-1941). Ti tiski so z oblikovanjem mreže sodelavcev omogočili razvoj literarne produkcije in z vzpostavitvijo distribucijskih kanalov avtorjem tudi sprejemnike. Hkrati pa so z odbiranjem točno določenih literarnih besedil – takšnih, ki so bila kompatibilna z njihovimi splošnimi političnimi, kulturnimi, idejnimi in svetovnonazorskimi usmeritvami – določali literarno produkcijo in jo funkcionalizirali. V drugem delu knjige avtor predstavi poglavitne prekmurske literarne dosežke, pri čemer za njihovo literarnozvrstno označitev uporabi stara prekmurska poimenovanja "veršuš" za pesem/pesništvo, "pripovedávka" za pripoved/pripovedništvo in "zménja" za igro/dramsko besedilo. Pri tem ugotavlja, da prekmurski avtorji v obravnavanem obdobju sicer niso ustvarili umetniške literature, jim je pa uspelo v literarno-estetsko manj zahtevnih besedilih izraziti eksistencialno-socialno prisotnost v svetu in tudi nekatere značilne poteze panonske duhovne fiziognomije.