Opis

Pred vami je prvi slovenski plezalni vodnik, namenjen balvanskemu plezanju na širšem območju Pohorja, kjer prevladuje granitna oziroma granitu podobna skala. Balvansko plezanje je oblika plezanja na balvanih, praviloma visokih do 6 m (v ekstremnih primerih tudi več - highball). Za preprečevanje poškodb plezalec ni varovan z vrvjo in pasom, temveč z blazino (crashpad) in varovalcem, ki plezalcu pomaga pri padanju in ga pri padcu usmerja na noge ali na blazino. Plezanje balvanov praviloma traja manj časa in obsega manj gibov kot športno plezanje, so pa ti zahtevnejši z vidika tehnike in moči. Začetki balvanskega plezanja segajo v zgodnja leta 20. stoletja in izvirajo z območja Fontainebleauja v Franciji, kjer se je balvansko plezanje začelo prvič izvajati kot samostojna disciplina in ne samo kot trening za vzpone v višjih stenah. Na slovenskih tleh se je balvansko plezanje pričelo pojavljati po letu 1990. Kot začetniki se poleg drugih imen najpogosteje omenjajo Robi Jamnik, Primož Grilec in Uroš Perko, ki so odkrivali plezanju primerne balvane na območju Trente in doline Tople. Balvansko plezanje v Sloveniji je bilo do nedavnega omejeno predvsem na plezanje na apnenčasti skali, katere značilnost so ostri negativni oprimki, »krimpi«, sama skala pa zaradi svoje strukture ne omogoča zadostnega trenja, ki ga je plezalec lahko deležen na granitu ali peščenjaku. Še ena od slabosti apnenčaste skale je njena obraba. Plezanje na apnenčastih balvanih se je v Sloveniji najprej izvajalo za ohranjanje forme in pripravo na plezanje na drugih oddaljenih območjih s skalo boljše kvalitete. Okrog leta 2007 se je na Slovenskem začelo odkrivati plezanju primerne granitne balvane. Balvanski vodnik po Pohorju naj bo kamen v mozaiku razvoja tega športa. Veliko plezalnih užitkov na Pohorju!