Mišek in gospa Mara

Opis

V veliki stolpnici sredi velikega mesta je živela gospa Mara. To je bila sivolasa gospa, ki jo je povsod spremljala tudi palica, čeprav je ni zares potrebovala. Bolj bi potrebovala očala, saj ji je vid že pešal, a si jih ni hotela nadeti, češ da ne bi bila videti prestara. Zato je gospa Mara pogosto pačila obraz in delala grimase, da je izostrila vid in sploh videla, s kom se je pogovarjala. To je bilo sicer redko, saj ni bilo veliko ljudi, s katerimi se je pogovarjala – morda le s poštarjem, ki ji je občasno prinesel kak reklamni letak, medtem ko je nad svojimi sosedi raje bentila, sploh če so bili to igrivi otroci pred veliko stolpnico. In ko jo nekega dne otroci sploh razburijo, nato pa se gospa Mara ustraši še malega uličnega mucka, tega neupravičeno grdo nažene iz njegovega zavetja ob blokovskem smetnjaku. A tudi gospa Mara je človek s srcem, ki je večje, kot bi mislili, zato se že naslednji dan z velikim občutkom krivde odpravi iskat malega mucka, ki ga nato tudi posvoji, ker je tako ljubek, pa ga poimenuje kar Mišek. In ker ji je mali Mišek prinesel toliko veselja v sivo življenje, začne gospa Mara plesti mavričaste puloverje in kapice tudi razigranim sosedom.