Opis

Vsaka umetnost zrcali svoj čas in svet, v katerem se rodi. Najstarejša znana umetnost so jamske slikarije. Te jamske podobe v sebi skrivajo goščo informacij in so sredstvo komunikacije ali nekakšna prva semantika mislečega človeka, obenem pa tudi predstavljajo prvo kognitivno projekcijsko platno tako resničnega kot tudi imaginarnega sveta in nam razkrivajo dobo skokovitega razvoja človeškega zavedanja. Stena paleolitske jame je obenem tudi kanvas ali projekcijsko platno, na katerega se prenašajo v zavesti zajete podobe iz zunanjega in notranjega sveta, in ki obstaja kot prazaslon za mišljenje realnosti in nekakšna starodavna camera obscura. Slikarije niso torej le podobe zunanjega sveta, temveč tudi nekakšna psihična geografija.Na temelju teh jamskih podob avtor razvije tri izvirne teoretske modele – model človeškega zavedanja Noesis, model magičnega mišljenja in model kreativnega anthroposa, pri čemer izpostavlja pomembnost ritma kot temeljne konstante zavedanja in učlovečenja, obenem pa podaja zelo zanimiv pregled najpomembnejših obstoječih tez in spoznanj o jamski umetnosti.