Cona prehoda
o koncu postkomunizma
- Avtorji Buden Boris (avtor), Krušič Samo (prevajalec)
- Leto izdaje 2014
- COBISS.SI-ID 275709184
- Isbn 978-961-260-076-1
- Jezik slovenski
- Št. Strani 208
- Format 20 cm
- Izdaja tiskana
- Založba Založba Krtina, Ljubljana
- Tiskarna Pleško
- Zbirka Zbirka Krt
- Kategorije Sociologija, demografija
- Cena 22,00 €
Opis
Boris Buden je rojen leta 1958 na Hrvaškem. Je prevajalec, kritični kulturni teoretik, politični aktivist, urednik, scenarist ter v zadnjem letu začasni gostujoči profesor na Univerzi v Weimarju, skratka prekerni intelektualni delavec. Prištevamo ga med redke angažirane in kritične akterje v (post)jugoslovanskem kontekstu, ki so izgradili jasno politično-teoretsko pozicijo. Buden je zaslovel s svojo intelektualno ostrino ter z brezkompromisnostjo do novih mitologij nacionalne Države, Cerkve in Trga, pa tudi do stare mitologije o nujnosti prihoda komunizma, ki ni nikoli prišel. V knjigi Cona prehoda najdemo enega najboljših obračunov s celotno ideologijo tranzitologije, ki nas je več kot 20. let prepričevala v konec zgodovine in nujnost liberalno-demokratskega okvirja ter kapitalističnega sistema. Je obračun z antitotalitarističnimi in revizionističnimi branji, ki so sodelovala v kulturno-ideološkem izgrajevanju nacionalizmov, ti pa so še kako odgovorni za krvave vojne včeraj v Jugoslaviji, danes v Ukrajini. Buden tudi poravna račune z liberalnimi zagovorniki demokracije, v ospredju kritike in nadgradnje so predvsem filozofi Rorty, Habermas in še nekateri liberalni predstavniki »fundacionalistične« šole. Pričujoča knjiga je razdeljena na 3 dele: prvi obravnava teoretsko kritiko tranzitološkega diskurza in ideološke ločnice na Vzhod–Zahod; drugi obravnava fenomen »razpada Družbe« in konca solidarnosti prek kulturnega prevajanja in religije; tretji performativni del pa naslavlja politično upanje v retroutopijo in umetnost. Filozofsko kritiko dopolnjujejo konkretne analize primerov, od izjav visokih političnih predstavnikov in filozofov do bivših rockerjev, ki so se preobrazili v visoke ortodoksne svečenike, in nenazadnje bližnjega branja alternativnih umetniških del.