Literatura med dekonstrukcijo in teorijo

Opis

Knjiga obravnava literaturo kot vsakdanjo, institucionalno prakso. Prav zaradi te banalno vsakdanje razsežnosti je literatura paradoksno več kot le dragocen niz idiosinkratičnih rab vsakdanje govorice. Bolj ko je literaturo nemogoče ločiti od vsakdanjega, heteronomnega, bolj so celo njene avtonomne formalne premene relevantne za sodobno kritično teorijo kulture. V ta namen knjiga hkratno bere obe obstoječi obravnavi literature in vsakdanjega: na eni strani dekonstrukcijska branja filozofije vsakdanje govorice, na drugi pa nove materialistične zgodovine literarne institucije. Oba projekta sta obravnavana na ozadju njunih skupnih zgodovinskih pogojev, vse od njunih ključnih soočenj v času padca berlinskega zidu (razprava Derrida/Searle, razprava Jameson/Ahmad) do njunih kanonizacij v času padca newyorških dvojčkov (Derrida pri Judith Butler, kritike Morettija). S pomočjo epistemoloških dosežkov prvega projekta knjiga pokaže na pomen drugega v času padca ameriškega nepremičninskega trga.