Dolgo dolgo pismo

Opis

Senegalska pisateljica Mariama Bâ (1929–1981) – po poklicu učiteljica, po prepričanju feministka – je za svoj prvi roman Dolgo dolgo pismo dobila ugledno afriško nagrado za književnost Noma (1980). Roman je izšel v francoščini leta 1979, v angleškem prevodu že dve leti pozneje; velja za »najbolj občuteno predstavitev položaja ženske v afriški književnosti« (Abiola Irele, West Africa). Njen drugi roman Škrlatni spev je izšel posthumno. Mariama Bâ je živela v tradicionalnem muslimanskem okolju pri starih starših in študirala zoper njihovo voljo na senegalski École normale. Že zgodaj je začela pisati, saj je trdila, da je v Afriki pisanje najmočnejše politično orožje. Objavila je številne, zvečine feministične tekste, ki so imeli velik vpliv v frankofonskih afriških deželah. Dolgo dolgo pismo je roman v pismih, ki se dogaja v hitro spreminjajoči se senegalski družbi, vpeti med islamsko tradicijo in sodobnim občutenjem sveta. Govori o dveh ženskah, ki ju druži podobna usoda: moža obeh se namreč – v skladu z islamsko tradicijo – po dolgih letih zakona v drugo poročita, »vzameta si še eno ženo«. Obe tako hočeš nočeš postaneta »prvi ženi« in se morata odločiti, ali bosta privolili v tako ureditev. Medtem ko avtorica pisem vztraja v formalnem zakonu, z veliko odrekanja in prilagajanja vzgaja svojih dvanajst otrok in se šele po smrti moža odloči, da bo »začela na novo«, druga zapusti moža, odide z otroki iz Senegala, si poišče ustrezno delo in živi zadovoljujoče življenje. Roman Dolgo dolgo pismo je bil uvrščen med prvih dvanajst knjig s seznama stotih najboljših afriških del 20. stoletja, ki jih je izbrala žirija iz 13 držav.