Klical sem ga Kravata

Opis

Ko si majhen, tako majhen, da si prepričan, da bo večno ostalo tako, je svet silno prijazen kraj. Na to sem pomislil, ko sem jo spet prepoznal. Klop svojega otroštva. To klop, na kateri naj bi se naučil, da nič ne ostane tako, kot je, in da se kljub temu izplača biti na svetu.

Naključno srečanje dveh obstrancev v parku. Stke se nevidna nit in človeka, ki nista zdržala storilnostnega pritiska, v tednih pripovedovanja in spominjanja spet zatipata tla pod nogami. Spoznanje, da je naklonjenost velikokrat zapakirana v hrani, žalost skrita v smehu in da so prijateljstva še mogoča, ju krepi za dokončno slovo in nov začetek.