Opis

V vsaki od pesmi v pričujoči pesniški zbirki se skriva hrošček. Ne po naključju. Na prvi pogled neopazna bitja, ki pa predstavljajo kar četrtino vseh opisanih živalskih vrst, so simbol skritosti in majhnosti, a tudi fascinantne raznolikosti in prilagodljivosti. Hroščki predstavljajo paradoksalnost živosti. Pod svojim trdim, sijočim oklepom evolucijske neuničljivosti so tako rekoč ranljivost sama. Avtor zbirke In Darwinu zadrhti roka nagovarja prav takšno protislovnost: kako je mogoče v današnjem času brez temeljev, ob zavedanju lastne ranljivosti in nemoči, še govoriti o lepoti sveta? In ugotavlja, da je šele iz eksistenčne šibkosti mogoče uzreti magičnost vsega, kar je. A za to je treba nekoliko odstopiti od poveličevanja razuma in od človeškega samoljubja. Za nas je to zagotovo težko, za hroščke pa nam ni treba skrbeti: Zate vem, da se boš pregrizel do vrha, hrošček. Saj si agnostik.