Kdo je Charlie?

sociologija verske krize

  • Izvirni naslov Qui est Charlie? Sociologie d'un crise religieuse
  • Avtorji Todd Emmanuel (avtor), Breznik Maja (Prevajalec)
  • Leto izdaje 2016
  • COBISS.SI-ID 286624768
  • Isbn 978-961-257-076-7
  • Jezik slovenski
  • Št. Strani 207
  • Vezava mehka
  • Izdaja tiskana
  • Založba ZALOŽBA CF.
  • Zbirka Rdeča zbirka
  • Kategorije Sociologija, demografija
  • Oznake Družbeni problemi, Francija, Ksenofobija, Francija, Družbeni razredi, Francija, Religija, Družbeni vidik, Francija, Francija, Družbene razmere
  • Cena 18,00 €
Izposodi si

Opis

Leto dni po pariškem napadu je Charlie Hebdo objavil naslovnico s podobo begunskega dečka Aylana Kurdija, ki se je utopil na poti iz Turčije v Evropo in čigar fotografija je šokirala ves svet. Satirični tednik je tragično zgodbo uporabil z drugačnim namenom – za komentar na silvestrske ulične napade, ki so se zgodili v Kölnu in v katere so bili menda vpleteni tudi begunci. Z naslovom »Kaj bi postal odrasli Aylan Kurdi, če bi preživel?« so objavili karikaturo opici podobnega moškega, ki preganja evropske ženske. Skratka, begunec z Bližnjega vzhoda je lahko le eden tistih moških, ki na urbanih ritualih evropskih meščanov ogrožajo red in mir. To je bila nedvomno ena najbolj gnusnih objav v zadnjih letih, ki se je ne bi sramovala nobena ultradesničarska stran Facebooka. Na očitke, da so šli tokrat pa vendarle predaleč, so zagovorniki tednika odgovorili z neverjetno miselno akrobacijo: »Ne razumete, to je vendar karikatura dvoličnih politično korektnih liberalcev!«

Na njihovo nerazumevanje družbenega konteksta je opozoril karikaturist, ki se je vprašal »Kaj bi se zgodilo s tremi umorjenimi karikaturisti tednika Charlie Hebdo, če bi preživeli teroristični napad?«, v odgovor pa narisal tri moške v opravah ku klux klana. Pred tem neomajni zagovorniki svobode govora so množično zgroženo reagirali na objavo, češ da je neokusna. In res, v svobodni Franciji bi se človek v mesecih po umoru težko pošalil na račun tednika Charlie Hebdo, ali sploh kritiziral kakšno njihovo objavo, ne da bi ga imeli za simpatizerja morilcev. Francozom je bilo jasno, da bo vsako vsebinsko obravnavo karikatur nujno zaznamovalo to, da so bili karikaturisti umorjeni. Že sam vulgarni jezik karikatur jim dela krivico, s tem ko jemlje del družbene realnosti iz njenega širšega konteksta. Seveda se je tukaj treba vprašati, zakaj bi bilo dopustno satirično obravnavati preganjanega kurdskega otroka, ne pa tudi preganjanega francoskega karikaturista? Kaj je tisto, kar nam omogoča, da tako drugače obravnavo ljudi, če ne prav rasizem?

Založba *cf

Mnenja uporabnikov

Ni mnenj

Vaše mnenje

Ocena