Novo urbano vprašanje

Izposodi si

Opis

Ključen prebivalec mesta tako postaja turist, ki mesto doživlja in predvsem troši denar, pri čemer se kvaliteta življenja trži kot turistična znamenitost. Prenova ljubljanskega mestnega središča se ravna po tej podjetniški strategiji. Še pred desetletjem smo se lahko zgražali nad tem, da središče mesta propada, ker se je poraba preselila v BTC, zdaj pa smo priča oživljanju mestnega središča, ki pa je postalo zgolj premišljeno in v skladu z načeli »novega urbanizma« urejeno trgovsko središče. Zapiranje prostorov za promet, ozelenitev, urejanje trgov, obnova nabrežij, oživljanje praznih prostorov, kratki kareji, male ulice, »raznolična« ponudba – vse to je namenjeno predvsem srednjemu razredu in njegovi kvalitetni porabniški izkušnji. Enako mestne oblasti upravljajo tudi javne prostore, ki niso več razumljeni kot agore, kaj šele prostori aktivnega prebivanja in avtonomne rabe, ampak predvsem prostori spektakla. Velemesta zaznamuje izkušnja privatizacije, ki jo opisujejo z izrazom »POPS« (privately owned public spaces), v zvezi z Ljubljano pa bi lahko govorili o javnih prostorih, ki jih upravljajo kot zasebne, saj je osnovni namen teh prostorov privabiti porabnike, gledalce in obiskovalce. S trgov se umikajo parkirišča in na njih rastejo koncertni odri, na ulic ni več avtomobilov, ampak stojnice, nabrežja niso več prazna, temveč polna lokalov. Industrijsko mesto, katerega simbol je bil avtomobil, nadomešča porabniško mesto, ki ga simbolizirajo turisti. Zelena prestolnica Evrope tako res postaja »najlepše mesto na svetu«. Če dvomite, si poglejte, kako zelo se je povečalo število (pa smo spet pri kazalnikih!) nočitev in obiskov.

(Iz spremne besede Klemna Ploštajnerja)

Založba *cf

Mnenja uporabnikov

Ni mnenj

Vaše mnenje

Ocena