Opis

Hartmannova je v mednarodnih diplomatskih krogih dvignila veliko prahu, ko je odkrito spregovorila o poskusih vplivanja mednarodne politike na haaško sodišče v primeru sojenja krivcem za genocid v Bosni in Hercegovini, o licemerstvu Zahoda, o grešnih in drugih kozlih neučinkovitosti haaškega sodišča, o prefriganih interesih in brutalnih metodah vlad, ki so krmarile pravico v opravičilo lastne vloge v najhujših pokolih v Evropi po holokavstu. Ko preko knjižnih strani dirjajo, se skrivajo, kažejo osle, se v objektive smehljajo Bill Clinton, Boris Jelcin, Tony Blair, Jacques Chirac, Helmut Kohl in še mnogo drugih oseb in datumov, izza zaprtih vrat silijo neznane, a kruto odločilne podrobnosti. Tudi tiste, zaradi katerih je mednarodno sodišče izgubilo nekaj pomembnih bitk. Hartmannova prva odpira prepovedana vrata haaškega sodišča. Ne brez posledic – sodišče je avgusta 2008 proti njej vložilo obtožnico zaradi navedb v knjigi Mir in kazen (2007) in zaradi članka, ki ga je januarja 2008 objavil Inštitut BiH z naslovom Prikriti ključni dokazi o genocidu. Pred haaško Mednarodno sodišče za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije je stopila 15.6.2009, obtožnica jo bremeni nespoštovanja sodišča zaradi objave zaupnih informacij, kar pa obramba zavrača. Več ... Tožilec na haaškem Mednarodnem sodišču za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije je septembra 2009 Hartmannovi odredil denarno kazen